Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Spoštovani doyen diplomatskega zbora,
eskcelence,
spoštovani gostje,
dame in gospodje,
dragi prijatelji,

vsem želim v tem letu veliko sreče. Saj ne, da bi se preveč zanašali nanjo. Vendar pa so domače in mednarodne okoliščine zahtevne in bo za uspešno rešitev nekaterih zapletenih zadev, poleg poguma in modrosti koristen tudi kanček sreče.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Slovenija je od svoje ustanovitve naprej že kazala vedrejši obraz od današnjega. V zadnjih letih smo se znašli v vrtincu finančne, gospodarske, socialne in moralne krize. Vendar naj ne bo nobenega dvoma. Za naš majhen, a žilav narod je značilno, da pokaže svoje najboljše vrline, ko je najtežje. Izražam globoko prepričanje, da bomo v tem letu in prihodnjih s potrebno narodno složnostjo, strpnostjo in odločnostjo premagali težave in dobili nov zalet za prihodnje razvojne izzive in priložnosti.

Kot predsednik republike si bom prizadeval, da naše intenzivno ukvarjanje z ukrepi za izhod iz krize ne bi omajalo naših evropskih in zunanjepolitičnih prizadevanj za dobrososedstvo, mir, varnost, prijateljstvo ter vsestransko sodelovanje med narodi in državami. Prosim, prenesite voditeljem vaših vlad in držav našo čvrsto privrženost tem temeljnim vrednotam in načelom. Slovenija želi biti po svojih močeh zaveznik vseh pobud za pravičnejši in varnejši svet.

V svojem priložnostnem nagovoru si želim kratko dotakniti nekaterih pomembnejših vprašanj.

Najprej glede razvijanja odnosov s sosednjimi prijateljskimi narodi in državami. Ni dvoma, da je in bo v teh mesecih v ospredju pozornosti ratifikacija Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji. Slovenija se iskreno veseli vstopa nove članice, prijateljske Hrvaške v Evropsko unijo. Prepričan sem namreč, da bosta vladi obeh držav našli ustrezne rešitve skladno s sklepom decembrskega Evropskega sveta in v okviru Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Dunaj 2001. Čeprav je za ratifikacijo pristopne pogodbe potrebna dvotretjinska večina je Državni zbor prejšnji teden že dokazal, da zmore sprejeti tudi v tem mandatu odločitve s tako zahtevnim kvorumom. Slovenija in Hrvaška bosta kot članici Evropske unije še uspešneje nadaljevali proces poglobitve prijateljstva in vsestranskega sodelovanja.

Prav tako se bo Slovenija še naprej osredotočala na sodelovanje z vsemi sosednjimi državami. Tudi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko bomo nadaljevali s politiko krepitve skupnih interesov, tako pri dvostranskih kot multilateralnih vprašanjih. Posebno pozornost želi Slovenija nameniti gospodarskemu sodelovanju, ker je zlasti v času krize povečanje blagovne menjave in storitev velikega pomena za krepitev gospodarske rasti in zmanjševanja brezposelnosti.

Glede prihodnosti Evropske unije. Dovolim si misliti, da moja osebna stališča poznate. Sem zelo naklonjen politični poglobitvi sodelovanja članic. Kriza je pokazala na institucionalne in druge šibkosti sedanje ureditve. Zavoljo tega si ne glede na različna stališča glede vprašanj politične poglobitve sodelovanja tema prihodnosti EU zasluži našo veliko pozornost. Slovenija želi tvorno sodelovati v tej razpravi, ki se šele prav začenja. Skupaj z vlado in državnim zborom dobro razumemo pomen te diskusije tudi znotraj nacionalnih meja in našo odgovornost za to.

Nenazadnje, utegne se zgoditi, da bodo o novi morebitni pogodbi želeli odločati naši ljudje na referendumu in do tega imajo vso pravico. Zato je temeljita informiranost in izmenjava stališč, tako znotraj nacionalnih meja kot med članicami bistvenega pomena. Na ta način bomo imeli tudi priložnost poudariti pomen Nobelove nagrade za mir, ki odraža uspešnost EU pri zavzemanju za solidarnost, strpnost, stabilnost, spoštovanje človekovih pravic in demokratični razvoj.

Glede prihodnosti zavezništva NATO. Slovenija razume proces globalnih, političnih in gospodarskih sprememb in si bo, kot rečeno, aktivno prizadevala, da bodo te spremembe potekale na miroljuben način. Zavezništvu NATO dajemo prav zaradi tega velik pomen. Ne gre samo za pomoč v morebitni agresiji tretjega, temveč predvsem za aktivno vlogo zavezništva pod pokroviteljstvo Organizacije Združenih narodov. V tej luči je in bo Slovenija vedno posebej poudarjala politični dialog zavezništva NATO z Rusko federacijo.

Glede odnosov Slovenije z državami zahodnega Balkana. Diplomatskemu zboru je znano, da je Slovenija po sklenitvi Arbitražnega sporazuma s Hrvaško skupaj z njo spodbudila politični dialog, imenovan »Brdo proces«. Kolikor mi je bilo dano izmenjati stališča s predsedniki držav, ali njihovimi predstavniki iz te regije opažam precejšnje zanimanje za neko obliko nadaljevanja tega neformalnega političnega dialoga. Menim, da obstoji splošno strinjanje, da je proces sprave temeljnega pomena za trajen mir, varnost in blaginjo v tem delu Evrope. Seveda se bomo v prihajajočih mesecih se bom o tem posvetoval s slovensko vlado, menim pa, da bo tako kot vlade držav zahodnega Balkana naklonjeno obravnavala to pobudo.

Slovenija razume, da se ta hip Evropska unija osredotoča na ukrepe za izhod iz krize in da je v tem smislu manj pozornosti za proces širitve. Vendar pa bo med tistimi članicami, ki bo kljub temu, ali prav zaradi tega stalno opozarjala na pomen evropske spodbude reformnim procesom v teh državah. Slovenija vidi zaokrožitev procesa širitve Evropske unije proti jugovzhodu s članstvom vseh držav Zahodnega Balkana in Turčije.

Glede prihodnosti Organizacije Združenih narodov. Zdi se mi izjemnega pomena ugotoviti nezamenljivo vlogo te organizacije za urejanje odprtih vprašanj v mednarodni skupnosti po mirni poti, ob spoštovanju temeljnih načel ustanovne listine. Dolga desetletja po ustanovitvi pa se mora, če želi še nadalje ohranjati in okrepiti to vlogo, primerno reformirati. Slovenija podpira prizadevanja generalnega sekretarja in dialog držav članic o tem vprašanju. Mir na svetu ni vse, toda brez miru je vse nič.

V tem okviru bi želel posebej izpostaviti razumevanje in podporo Slovenije procesu arabske pomladi. Čeprav se mestoma zdi, da naleti na ovire, se izkazuje zgodovinski lok teh sprememb kot neizogiben primer sožitja znotraj in med arabskimi narodi.

Slovenija aktivno sodeluje v aktualnih za prihodnost človeštva odločilnih mednarodnih procesih, vključuje se v nadaljnje procese lanskoletne konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju Rio + 20 in bo sooblikovala Cilje trajnostnega razvoja. Uspešna zunanja politika dandanes vključuje širok spekter področij človekove dejavnosti. Slovenija lahko svoje zunanjepolitično sodelovanja nadgrajuje na temelju številnih prednosti, naravnih danosti, uspešnih znanstvenih in raziskovalnih dosežkih in konkurenčnih tehnologijah prihodnosti, ki upoštevajo vidike trajnosti.

Glede pomena gospodarskega dela slovenske diplomacije. Morda je prav to področje primeren trenutek za omembo pomena azijskih, afriških in južno-ameriških gospodarstev. Slovenija je premajhna, da bi organizirano razpršila svoje zanimanje na celoten spekter teh hitro rastočih ekonomij, zato bo v naslednjih letih z zanimanjem poiskala tiste partnerje med njimi, ki bodo izkazali iskren interes za gospodarsko sodelovanje z nami. Ne glede na to moram, ob tej priložnosti jasno poudariti interes Slovenije za večja tuja vlaganja v naši državi. Vem, da se glede tega vprašanja Slovenije drži slab sloves. Slovenska vlada je odločena to temeljito spremeniti, osebno pa bom dal v okviru svojih pristojnosti in možnosti temu stremljenju odločno podporo. Temu bo bržkone podvržena vloga diplomacije in temu primerna modernizacija slovenske diplomatske mreže.

In na koncu en poudarek. Slovenija ima in želi imeti še več prijateljev v svetu. Države, ki so naše strateške partnerice (Francija, Nemčija, ZDA, Ruska federacija in Turčija) v političnem in gospodarskem smislu imajo prednostno pozornost, vrata poglobitve sodelovanja pa bodo v skladu z našimi možnostmi odprta. Prosim, prenesite vašim suverenom izraze moje iskrene želje in želje Republike Slovenije po medsebojnem spoštovanju, razumevanju in sodelovanju. Vsem nam voščim potrebne modrosti in poguma ter tisti kanček sreče.


Foto: Tamino Petelinšek/STA