Predsednik republike tik pred vpisom znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije: »Lahko smo boljši, bolj plemeniti in bolj vključujoči. To je duh slovenske ustave.«

V luči postopka sprejema predloga Ustavnega zakona za dopolnitev Ustave z 62.a členom (Znakovni jezik in jezik gluhoslepih) je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes v Predsedniški palači sprejel člane Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Sprejema sta se udeležila tudi Jožica Atelšek, članica združenja in prva slovenska gluhoslepa pisateljica, in pisatelj Štefan Kardoš - predstavila sta njun roman »Plastenje s(r)amot«, ki je izšel pred kratkim in pripoveduje o prvi gluhoslepi pisateljici pri nas, njeni težki življenjski zgodbi in uresničitvi dolgoletnih sanj.

»Zelo sem prevzet nad trenutkom, ki sem mu priča. Smo na predvečer praznika ustanovitve naše države in konec tega leta bo minilo 30 let od sprejema ustave,« je nagovor pričel predsednik Pahor in dodal, da smo danes tik pred spremembo te iste ustave, ki orje ledino v ustavni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu. Dejal je, da je duh slovenske ustave v zamisli naše skupnosti kot vključujoče skupnosti za vsakogar in da morajo biti prav zaradi razlik med nami vzpostavljeni pogoji, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani: »Predvsem pa, da imamo vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente. Lahko smo boljši, bolj plemeniti in bolj vključujoči. To je duh slovenske ustave.«


Foto: Nebojša Tejić/STA

Dejal je, da gre za velik, prelomen korak v tisto smer, o kateri so o naši skupni prihodnosti razmišljali tudi pisci slovenske ustave. Prav na predvečer praznika ustanovitve naše države, tako predsednik republike, dobivamo sporočilo optimizma in poguma ljudi, ki so dolga desetletja verjeli, da je vendarle mogoče, da smo bolj enakovredni, enakopravni in imamo enake možnosti. Predvsem pa, da to ni nemogoče.

Slovenija bo prva država v Evropski uniji, ki bo v svojo ustavo vpisala pravico do uporabe jezika gluhoslepih, in peta država (poleg Avstrije, Finske, Madžarske in Portugalske), ki bo v ustavo vpisala pravico do uporabe znakovnega jezika.

Člani združenja DLAN z dr. Simono Gerenčer, pionirko dela z osebami z gluhoslepoto na Slovenskem, so v Predsedniški palači predstavili pot, ki so jo prehodili od začetka rabe svojega jezika, jezika gluhoslepih, do danes, ko smo tik pred tem, da se z ustavo RS zagotovi svobodna uporaba in razvoj jezika gluhoslepih in slovenskega znakovnega jezika. S tem bo država priznala gluhoslepoto kot samostojno invalidnost in ljudi z gluhoslepoto kot samostojno skupino invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo. Združenje Dlan neprekinjeno deluje od leta 2005.

Jutri, v petek, 28. maja 2021, pa se bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor udeležil prireditve »Od prepovedi do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS 1931/2021 - 90 let organiziranega delovanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na Slovenskem«.


Foto: Nebojša Tejić/STA