SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob Tednu Kemijskega inštituta

Ljubljana, 5. 6. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil osrednje slovesnosti ob Tednu Kemijskega inštituta.

Udeležence slovesnosti je najprej pozdravil prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Predstavil je uspehe inštituta - lansko leto je bilo po njegovih besedah eno izmed najbolj uspešnih do sedaj, saj so z rezultati raziskovalk in raziskovalcev obogatili svetovno zakladnico znanja, sodelujejo s slovenskim in tujim gospodarstvom, učinkovito pa prenašajo znanje na mlade rodove raziskovalk in raziskovalcev. “Znanost je eden temeljnih stebrov slovenske družbe,” je govor zaključil prof. dr. Anderluh.

Na dogodku so podelili prestižne Preglove nagrade za izjemne raziskovalne dosežke in doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mladega raziskovalca ali raziskovalko. Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved sta prejela izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Batina. Doktorsko štipendijo Janka Jamnika pa je iz rok predsednika republike prejela štipendistka Vesna Štih.


Govor predsednika republike (velja govorjena beseda!):

O znanstvenikih velja splošno mnenje, da ste nekaj posebnega. Da ste tako zelo usmerjeni v svoje delo in probleme, da vam za druge stvari ni mar. To je seveda le delno res. Spoznal sem mnogo znanstvenikov, ki so širokega duha in ki poleg vrhunskega poznavanja svojega ožjega področja, poznajo tudi svet okoli sebe, druge znanosti, kulturo, zanimajo pa jih tudi družbeni in politični procesi v svetu in pri nas. Glavna in življenjsko pomembna stvar za vas, pa ostaja vaša znanost. V tem smislu se ne razlikujete mnogo od predanih delavcev na drugih področjih, v kulturi, gospodarstvu in tudi v politiki, ki so svoje življenje posvetili svojemu delu. Razlika je le v tem, da ste v znanosti taki ljudje v večini, ker se znanosti ne da opravljati z levo roko in z nepopolnim angažiranjem, ker znanost ni le služba ampak precej več.

Ker ste znanstveniki tako povezani s svojim delom in ker tako zelo uživate v njem, v nekaterih zelo razvitih državah, če se malo pošalim, mislijo, da znanstvenikov ni treba posebej dobro plačevati. Zavedajo pa se, da potrebujejo znanstveniki vrhunske pogoje za svoje delo, vrhunsko opremo, ker le tako lahko dosežejo vrhunske rezultate. Seveda nikjer na svetu niso tako bogati, da bi lahko omogočili vrhunske pogoje za vsakega znanstvenika, za vsako znanost, toda vedo, da je to potrebno omogočiti vsaj najboljšim in najuspešnejšim posameznikom in skupinam. Zdi se mi, da ste tu na Kemijskem inštitutu to razumeli in da združujete zelo uspešne znanstvenike, ki jim skušate zagotoviti dobre, mednarodno primerljive pogoje za delo, predvsem moderno raziskovalno opremo. Tako lahko pridete do vrhunskih raziskovalnih rezultatov, ki vam na področju kemije in z njo povezanih ved omogočajo povezavo s svetom, doma pa ste na svojem področju center znanja za celo državo in center za vzgojo mladih znanstvenikov na vašem področju.

Seveda so končni cilj znanosti poleg uspehov na področju osnovnih raziskav tudi prenosi novo ustvarjenega znanja v uporabo. Na tem področju se je stanje v Sloveniji bistveno spremenilo po osmosvojitvi. Prej smo živeli v ekonomsko precej zaprtem sistemu in je bila proizvodnja namenjena v glavnem jugoslovanskemu tržišču. Zato smo bili lahko zadovoljni z uporabnimi raziskavami, ki so izvirale iz tujega znanja, predstavljale pa so le novost na lokalnem nivoju. Sedaj je drugače: živimo v odprtem gospodarskem sistemu in uporabne raziskave, ki jih prenesemo v proizvodnjo, morajo predstavljati novost na svetovnem nivoju. Zato morajo biti osnova za te uporabne raziskave osnovne raziskave na svetovnem nivoju. Zdi se mi, da ste na tem področju kar uspešni, za kar vam čestitam in želim še mnogo uspeha v bodoče.

Poudaril bi rad še naslednje: Večina sredstev za financiranje raziskav prihaja, prav tako kot drugod, iz državnega proračuna, od davkoplačevalcev. Zato morajo biti ti seznanjeni s tem, kaj se z njihovim denarjem dogaja in kakšni so rezultati teh vlaganj. Ljudi je potrebno seznanjati z dosežki naše znanosti, predvsem z dosežki v tujini. Znanost je seveda težka stvar in za nas nestrokovnjake je težko razumeti vaše dosežke in njihov pomen. Zato se moramo potruditi, da se to predstavi na čimbolj razumljiv način, pri čemer pa priznanja v tujini težo dosežka dodatno potrdijo. Vidim, da ste na tem področju dokaj aktivni in precej uspešni. Tudi tu vam želim uspešno delo.

Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob Tednu Kemijskega inštituta
Foto: Daniel Novakovič