Predsednik Pahor in predsednik Milanović sta skupaj odkrila spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović sta danes skupaj odkrila spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani. Popoldne bosta skupaj odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani od oktobra lani stoji v Severnem mestnem parku v Ljubljani, in zaradi pandemije doslej ni bilo priložnosti za njegovo slovesno odkritje. Ljudevit Gaj je bil hrvaški jezikoslovec, politik, novinar, pesnik, pisatelj, vodja ilirskega gibanja, predvsem pa avtor pisave gajica, ki smo jo prevzeli tudi na Slovenskem.

Prešeren in Gaj sta bila sodobnika, ki ju povezuje delovanje za narodni preporod v 19. stoletju.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Besedilo nagovora predsednika Pahorja ob otvoritvi spomenika Ljudevitu Gaju (Velja govorjena beseda!)

Spoštovani gospod predsednik Milanović, dragi Zoran,

spoštovani podžupan,

predsednik hrvaškega društva v Sloveniji,

ekscelence, dame in gospodje.

Preden rečem nekaj besed o tem spomeniku, naj za uvod poudarim sledeče: v tem času, ko je doma, v Evropi, po svetu toliko delitev in razhajanj, bo zame ta teden skoraj prazničen. To bo slavljenje prijateljstva, dobrososedstva in sožitja.

Danes bova s predsednikom Milanovićem tukaj odkrila kip Ljudevitu Gaju in potem še istega dne v Zagrebu spomenik Francetu Prešernu. V tem času delitev in razhajanj je to čudovita gesta dobrososedstva in slavljenja tega, da imamo različne tradicije, različne kulture in vendar lahko, in znamo živeti pod skupno streho, v skupnem domu in gojiti vse tiste vrednote, ki so pomembne za sožitje strpnost in napredek vseh nas.

V četrtek bom gostil v Novi Gorici italijanskega predsednika, prijatelja Mattarello in tudi tam bomo naredili čudovito gesto, ki ni običajna. Najprej ga bom s častmi sprejel v Novi Gorici, potem pa obiščeva Gorico, kjer me pričaka on s častmi, in zvečer na Trgu Evrope, potem ko sva lani naslovila skupno preteklost, naslovimo še skupno evropsko prihodnost.

Ta teden doživljam kot prazničen teden sožitja, dobrega sosedstva in prijateljstva.

Vsi, ki smo tukaj navzoči in širše cenimo pobudo hrvaške skupnosti v Sloveniji za postavitev spomenika in pomoč Mestne občine Ljubljana pri tem.

Ljudevit Gaj je izjemnega pomena za hrvaško narodno prebuditeljstvo. Ni bil le izdajatelj prvega časopisa v hrvaškem jeziku, avtor pisave in pesnik, pač pa tudi spreten politik.

Kako globoko je usidran v hrvaško zavest, nam pove podatek, da je na Hrvaškem po njem poimenovanih preko 200 ulic in trgov. Tudi v Sloveniji jih je nekaj.

Ljudevit Gaj in France Prešeren sta bila sodobnika in na nek način tudi sopotnika. Na Slovenskem je gajica pomagala preseči kulturni boj - črkarsko pravdo, v kateri je sodeloval tudi Prešeren, ki se je kasneje ogrel za gajico. Za razliko od Gaja pa Prešeren ni bil naklonjen zlivanju južnoslovanskih narodov in temu, da bi vsi imeli en jezik.

Spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani nas bo vselej spominjal na čase narodnega prebuditeljstva, navdihoval k iskanju novih oblik negovanja narodne identitete ter spodbujal k spoznavanju in spoštovanju identitete drugih narodov.


Foto: Nebojša Tejić/STA