SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva

Ljubljana, 31. 3. 2022 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Tiffany Sadler sta danes na posebni slovesnosti v Gornjem Suhorju pri Vinici obeležila dan slovensko-britanskega prijateljstva.

Predsednik Pahor je bil na slovesnosti slavnostni govornik. Zbrane sta nagovorila tudi britanska veleposlanica in župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek.

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Župan Andrej Kavšek je v nagovoru dejal, da vsaka vojna razdvaja, a hkrati ljudi povezuje v solidarnosti, nesebični medsebojni pomoči in prijateljstvu. »Prijateljstvo nas dela močnejše in boljše. Cenimo ga,« je dejal in se zahvalil vaščanom za gostoljubje, ki ga izkazujejo vsako leto.

Veleposlanica Tiffany Sadler je v svojem govoru, ki ga je imela v slovenščini, poudarila, da letos praznujemo 30 let formalnih bilateralnih odnosov med narodoma. Izpostavila je številne vezi med prijateljskima državama in narodoma in se v imenu britanske vlade zahvalila ljudem iz Slovenije in Združenega kraljestva, ki to prijateljstvo gojijo in ga plemenitijo. Posebej se je zahvalila predsedniku Pahorju, na pobudo katerega praznujemo dan slovensko-britanskega prijateljstva.

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Po slovesnosti sta predsednik Pahor in veleposlanica Sadler položila venca k spominski plošči zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI.

Keith Miles je ob dnevu slovensko-britanskega prijateljstva napisal posebno pismo, v katerem je izpostavil številne sijajne primere prijateljstva in podobnosti med Slovenci in Britanci. »Prepričan sem, da je še veliko drugih primerov prijateljstva, za katere ne vem, a nekaj je gotovo – prijateljstvo bo trajalo,« je zapisal.

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva
Foto: Bor Slana/STA

Predsednik republike je dan pričel s svečanim kosilom, na katerega je povabil letošnjega posebnega gosta dneva slovensko-britanskega prijateljstva Keitha Milesa, ki je bil leta 1991 prvi uradni predstavnik Republike Slovenije v Združenem kraljestvu. Za njegov osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske ga je predsednik republike Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge. Odlikovanje bo vročeno v Predsedniški palači, predvidoma maja. Gospod Miles se zaradi bolezni ni mogel udeležiti današnje slovesnosti, zato je bil njegov govor na dogodku prebran. Svečanega kosila se je udeležila veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Tiffany Sadler.

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva
Foto: Tamino Petelinšek/STA

"Dan slovensko-britanskega prijateljstva" sta razglasila predsednik Pahor in Njegova kraljeva visokost princ Edward, grof Wesseški, ob uradnem obisku britanskega princa v Sloveniji leta 2019, z željo, da bi ta dan postal tradicionalen. Leta 2018 sta predsednik Pahor in veleposlanica Honey v Gornjem Suhorju pri Vinici odkrila spominsko obeležje zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI.

Tradicionalni dan slovensko-britanskega prijateljstva





V nadaljevanju je objavljeno besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod župan,
spoštovana gospa veleposlanica,
cenjeni krajani,
dragi prijatelji, slovenski in britanski,

na daljavo pozdravljam g. Keitha Milesa, častnega govorca na današnji slovesnosti, ki mu je covid preprečil prihod v Slovenijo.

Keith Miles s svojim življenjem in delom pooseblja britansko-slovensko prijateljstvo.

G. Miles že od časov pred slovensko osamosvojitvijo tke niti prijateljstva med Slovenci in Britanci, za kar smo mu iskreno hvaležni, in zaradi česar sem se odločil, da ga odlikujem z državnim odlikovanjem.

Spoštovani,

naše druženje v Gornjem Suhorju po zaslugi krajanov in v sodelovanju z veleposlaništvom postaja tradicija.

Že četrtič smo se zbrali na prizorišču padca letala Kraljevih letalskih sil 31. marca 1945 v znak plemenite pomoči lokalnega prebivalstva preživelim pilotom.

Petim od njih je slovenska zemlja postala zadnje počivališče pred vrnitvijo v domovino.

Štirim letalcem so Belokranjci pomagali preživeti in se varno vrniti domov.

Današnji čas, ko se po osemdesetih letih spet soočamo z vojno na evropskih tleh, kaže, kako pomembno se je vselej prav postaviti za pravo stvar – za svojo lastno svobodo.

Vsi govorniki pred menoj so čutili dolžnost in jaz prav tako, da ob današnji priložnosti omenim napad ruske države na ukrajinsko brez razlogov in brez povoda. Tukaj zbrani, skupaj z zavezniki, s katerimi smo se borili v času druge svetovne vojne, z našimi britanskimi prijatelji, opozarjamo na tragedijo, ki smo ji priča. Na neupravičenost te agresije, na potrebnost sankcij in zlasti na skupno željo, da bi prevladal razum, da bi prenehal ogenj in da bi vsa odprta vprašanja med državama reševali in rešili po mirni in po diplomatski poti.

V Sloveniji smo ponosni, da smo se med prvimi v Evropi, že leta 1941, organizirano uprli okupatorju in vojno končali na zmagovalni strani.

Pri tem smo bili deležni pomoči zaveznikov in njihovega boja na evropskem vzhodu in zahodu kot tudi Mediteranu.

To je bilo ključnega pomena za naš boj in uspeh.

Kot sta rekla oba predhodnika, je z vojno povezanih veliko, predvsem hudih in tragičnih zgodb. To lahko vidimo tudi na primeru Ukrajine.

Veliko in še več je na koncu zgodb poguma in junaštva.

V tem smislu bi rad poudaril, da se domala vedno v zgodovini – in to se bo pokazalo tudi v primeru vojne na severovzhodu Evrope – je zmaga na strani tistega, na strani čigar je morala.

Ukrajina ima moralno prednost iz dveh razlogov. Ker je bila napadena brez povoda in brez razloga in ker je bila kljub temu od vsega začetka pripravljena z napadalcem sesti za pogajalsko mizo in po mirni poti rešiti to zapleteno vprašanje. Skupaj z vami si želim, da bi se to zgodilo čimprej in da bi vojna terjala manj žrtev, manj trpljenja, manj solz zaradi pametne, vizionarske odločitve tistih, ki to lahko storijo in jo končajo.

Spoštovani,

slovensko-britansko prijateljstvo je utemeljeno v enem najtežjih in najbolj krutih obdobij človeške zgodovine.

Utemeljeno je na pogumu in človečnosti.

Na pogumu, človečnosti in spravi je utemeljeno tudi evropsko povezovanje in današnja Evropska unija.

Čeprav jo je Združeno kraljestvo zapustilo, pa verjamemo, da to ni in ne bo omajalo našega prijateljstva in zavezništva.

Iskreno sem vesel pobude veleposlaništva, da bi dan slovensko-britanskega prijateljstva tradicionalno oplemenitili z dogodki na temo podnebnih sprememb in vseh drugih vprašanj, ki zadevajo našo skupno prihodnost.

Gre za tematiko, ki me skrbi in sem zato ustanovil poseben posvetovalni odbor.

Zelo se zahvaljujem vsem, ki ste v teh štirih letih prispevali k temu, da je ta prireditev postala običaj – tradicija, ki se je veselimo in ki celo v tako nehvaležnih vremenskih razmerah kot danes zbere toliko ljudi.

Rad bi se zahvalil vam, spoštovani gospod župan, in vsem, ki vam pomagajo pri organizaciji, zlasti krajanom in otrokom, ki nastopajo, ter vsem, ki ste s svojim srcem in navzočnostjo tukaj.

Bil sem pobudnik tega in sem vesel, da se je to razvilo v čudovit običaj. Prihodnje leto bom prišel kot državljan in ne morem reči, kako se bo odločil naslednji predsednik.

Upam pa, da bo zlasti zaradi vaše naklonjenosti tudi on kot, tudi naslednji britanski veleposlanik, čutil to priložnost, ta privilegij, da se nekje na nekem mestu, kjer ljudje sami to tako zelo čutijo, praznuje slovensko-britansko prijateljstvo.

Naj še enkrat rečem: tri desetletja je tega, kar je Slovenija suveren deležnik v mednarodni skupnosti. Ves ta čas sem tako ali drugače z njo, na enem ali drugem položaju, v uspehih in neuspehih. Ko ocenjujemo njeno mednarodno uveljavljanje, naj v naš skupen ponos rečem, da smo si v tem času ustvarili ugled in identiteto države, ki mirno rešuje svoje probleme, ki je aktivna članica Evropske unije, ki je aktivna članica zveze Nato, ki je sestavni del zahodnega sveta in ima številne prijateljske vezi povsod po svetu. In tako naj tudi ostane. Slovenija mora biti privržena mirnemu reševanju sporov in sodelovanju tudi s tistimi državami, s katerimi imamo različne poglede. Včasih nas stvari razočarajo v življenju, a moramo verjeti v to, da so zaupanje, sodelovanje, prehod čez zamere, sprava, vedno korak naprej v upanje, da bodo naši otroci in njih otroci živeli v miru, varnosti, blaginji in bodo lahko v miru razvijali svoje številne talente.

Naposled, spoštovani gospod župan, občani Črnomlja, krajani Suhorja, Belokranjci.

Hvala vam za ohranjanje spomina in hvala vam, da ste eden naših ambasadorjev prijateljstva.

Prijateljstvo z Veliko Britanijo Sloveniji veliko pomeni.

Spoštovana gospa veleposlanica, prosim vas, da prenesete moje osebne pozdrave britanski kraljici in predsedniku vlade s sporočilom, da bomo prijateljstvo negovali, razvijali po naših najboljših močeh in se veselimo naše skupne prihodnosti.

Hvala za vašo pozornost.