Predsednik Pahor ob 25. obletnici plebiscita: "V prelomnih zgodovinskih trenutkih moramo kot narod in kot država vedeti kaj hočemo."

Ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga v Sloveniji praznujemo v spomin na 26. december 1990, na dan, ko je bil razglašen izid plebiscita, je danes v Predsedniški palači potekal dan odprtih vrat.

Predsednik Pahor je ob tej priložnosti obiskovalcem, ki jih je bilo blizu petsto ter državljankam in državljanom Republike Slovenije čestital ob državnem prazniku ter vsem skupaj zaželel vesele praznike in vse najboljše v prihajajočem letu. V slavnostnem govoru je poudaril, da je enotnost mogoče zgraditi le okrog vizije. "Stremljenje za enotnostjo brez vizije je nesmiselno, ker je nemogoče. Enotnost pa ne zraste čez noč. Treba jo je prizadevno gojiti s sodelovanjem," je poudaril predsednik Pahor v slavnostnem govoru in dodal, da moramo v prelomnih zgodovinskih trenutkih kot narod in kot država vedeti kaj hočemo. "In enako je pomembno, da smo glede tega enotni," je v nagovoru izpostavil predsednik.

Številni obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola Republike Slovenije ogledali poslopje Predsedniške palače in obiskali tudi delovne prostore predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V krajšem kulturnem programu so obiskovalci prisluhnili slovenski himni v izvedbi gospe Vide Lopič in Godalnemu kvartetu NOVA iz Nove Gorice. Veliko dvorano je krasila tudi lesena smreka s slovenskimi zastavami, ki so jo izdelali učenci Osnovne šole Šmartno ob Paki in so jo uradu predsednika republike posodili prav za priložnost dneva odprtih vrat.

V nadaljevanju je predsednik obiskovalce sprejel v svoji delovni pisarni, kjer je odgovarjal na številna vprašanja, povezana z delom predsednika republike. Obiskovalce je pozdravila tudi gospa Tanja Pečar. Obiskovalci so si v hodniku predsednikovih prostorov lahko tokrat prvič ogledali uradne fotografije dosedanjih predsednikov republike Milana Kučana, dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka.

Predsednik Pahor se je odločil ob 25. obletnici plebiscita poimenovati tri prostore v uradu predsednika po treh preminulih očetih slovenske državnosti: dvorana Jože Pučnik, dvorana France Bučar in dvorana Janez Drnovšek. Danes so bile tako poimenovane prvič na ogled javnosti.

Med obiskovalci so bili tudi učenci najmanjše osnovne šole v Sloveniji, Osnovne šole Rovtarske Žibrše, Osnovne šole Antona Žnidaršiča Ilirska Bistrica in stanovalci Doma starejših občanov Radenci in domžalskega doma upokojencev.

Ob dnevu odprtih vrat je tudi tokrat pred Predsedniško palačo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.



Foto: Daniel Novakovič/STA

Besedilo slavnostnega govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!):

"Spoštovane obiskovalke in obiskovalci predsedniške palače, drage Slovenke in Slovenci doma in povsod po svetu, spoštovane državljanke in državljani.

Naša domovina praznuje. Praznik samostojnosti in enotnosti. Prav na današnji dan pred četrt stoletja je namreč legendarni predsednik tedanje Skupščine France Bučar oznanil plebiscitno odločitev za ustanovitev samostojne in neodvisne države. Poti nazaj ni bilo več. Nihče je tudi ni pogrešal. Vsi upi so bili tedaj usmerjeni naprej, v prihodnost.

Pol leta kasneje je Slovenija tudi uradno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost. S človeškimi žrtvami jo je hrabro ubranila v desetdnevni vojni. S pametnimi in razsodnimi odločitvami je dosegla njeno mednarodno priznanje. Slovenija je dokončno prevzela polno odgovornost za svojo lastno usodo in za skupno usodo sveta.

Spoštovane gospe in gospodje,

to je resnična zgodba. Čeprav se vse skupaj sliši skoraj neverjetno. Kot skoraj neverjetno pa se je tudi zares začelo. Ko je skupina političnih oporečnikov pet let prej objavila slovenski nacionalni program je tedaj le malokdo verjel njihovi viziji samostojne Slovenije. Toda vedno bolj je delovala prepričljivo.

Navdihovala je slovensko politično pomlad. Po prvih demokratičnih volitvah je postala osrednji program Demosove vlade. Sporazum o enotnosti vseh tedanjih strank za njeno izvedbo pa je zgodovinska mojstrovina političnega sodelovanja. Na plebiscitu decembra 1990 smo glasovali za to vizijo skoraj soglasno.

Ko z današnjim praznikom slavimo enotnost se moramo potemtakem zavedati, da je enotnost mogoče zgraditi le okrog vizije. Stremljenje za enotnostjo brez vizije je nesmiselno, ker je nemogoče. Enotnost pa ne zraste čez noč. Treba jo je prizadevno gojiti s sodelovanjem.

In to se mi zdi bistveno sporočilo današnjega praznika. V prelomnih zgodovinskih trenutkih moramo kot narod in kot država vedeti kaj hočemo. In enako je pomembno da smo glede tega enotni. To je v razmerah negotovih okoliščin toliko bolj važno.

Spoštovane gospe in gospodje,

četrt stoletja po plebiscitu se zdi, da nismo priče novim zgodovinskim prelomom in da na nek način bolje ali slabše opravljamo običajno delo. Toda tudi če je to res si velja prizadevati za dvoje.

Prvič, z bistveno večjo radovednostjo se je potrebno obrniti v prihodnost, jo bolje razumeti in tudi bolj oblikovati po naši podobi. Premalo se ukvarjamo z načrti za prihodnost. Kot da bi bili nemočni glede nje ali pa da je samoumevna. Ne eno ne drugo ni res.

In drugič. Še bolj se moramo potruditi za politično in vsako drugo sodelovanje. Sodelovanje je humus enotnosti. Nikoli ne vemo, kdaj se bomo kot narod in kot država znova znašli pred usodnimi izzivi. Ne vemo kakšna bo glede takih preizkušenj prihodnost. Toda če nas bi proti naši volji postavila v položaj, ko se bo treba znova odločneje postaviti za naše interese, moramo natančno vedeti kaj hočemo in moramo biti enotni.

Tako razumem sporočilo današnjega praznika. Vabim vas da skupaj razmišljamo o tem. Pozivam, da se medsebojno spoštujemo in vsestransko sodelujemo. Nenazadnje pripadamo tej narodni in državni skupnosti. Pred četrt stoletja smo se oblikovali v nacijo in državo zato, da bi se ohranili in razvili.

Ta potencial nikakor ni izčrpan. Mogoče je malo manj vere in upanja. Ampak ne premalo. Dovolj, da gremo smelo naprej. So pasti, so nevarnosti. Vedno bodo. Ampak so tudi priložnosti. Ne zamudimo jih. Dokazano zmoremo, če hočemo. Današnji praznik naj bo navdih našemu pogumu in razumu tudi v prihodnje.

Sprejmite, prosim, ob današnjem prazniku iskrene čestitke ter moje najboljše želje za novo leto."

Foto: Daniel Novakovič/STA