Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Red za zasluge je prejel Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi za prispevek k uveljavljanju sodobne slovenske resne glasbe in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V imenu festivala je odlikovanje prevzel njegov umetniški vodja in eden od pobudnikov festivala, gospod Anton Nanut, zahvalil pa se je akademik gospod Ciril Zlobec, ki je predsednik organizacijskega odbora festivala vse od njegovih začetkov. Akademik Zlobec se je v zahvali spomnil na vse, ki skrbijo, da ta ustanova kulturnega pomena ostaja največji kulturni spodbujevalec na stičišču dveh narodov. Kot je zapisano v utemeljitvi, je festival Kogojevi dnevi priložnost, da slovenska javnost spozna sodobne slovenske ustvarjalce in poustvarjalce resne glasbe. To so si kot poslanstvo festivala zadali njegovi ustanovitelji in v ta namen že dolga leta sistematično spodbujajo slovenske skladatelje k ustvarjanju novih skladb.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA

Miroslav Košuta, ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem, je prejel red za zasluge za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in svoj ustvarjalni opus. Uveljavljeni dramaturg, pesnik, pisec dramskih besedil ter urednik in prevajalec je vodenje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu prevzel, ko je gledališče dobilo status stalnega gledališča. Tudi v zahvali je gospod Košuta spomnil na tiste čase in povedal, da sprejema odlikovanje kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev. »Odlikovanje sprejemam z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki nam je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru,« je povedal gospod Košuta.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za ohranjanje pesemske in glasbene ljudske dediščine je medaljo za zasluge prejela Ljoba Jenče, ki je v sodobni svet raznovrstne glasbe uspešno umestila velik opus starih slovenskih ljudskih pesmi in s svojo interpretacijo in z mehkobo naravnega glasu očarala poslušalce. Z umetniško radovednostjo in spoštovanjem do moči izročila, ki je s potovanjem od ust do ust zmoglo premagovati čas, je zapolnila prenekatero vrzel v slovenski ljudski glasbeni dediščini. V zahvali je Ljoba Jenče dejala, da je glasba zanjo utrip božjega srca, da pa je ljudska glasba duša naroda, moč naroda. "Prizadevam si okrepiti med nami zavest, da Slovenci enakovredno prispevamo v svetovno zakladnico človeštva," je povedala odlikovanka in se zahvalila vsem, ki so ji na njeni poti odpirali vrata: »Praznujem z vami, ker vem, da je ta medalja tudi vaša.«


Foto: Daniel Novakovič/STA

V imenu nagrajenca Tomaža Lavriča, ki je prejel medaljo za zasluge za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije in karikature je odlikovanje prevzel njegov dolgoletni sodelavec in urednik Mladine Robert Botteri. Predsedniku republike je v imenu odlikovanca podaril Lavričevo delo – portret predsednika Pahorja v uveljavljeni formi Diareje. Ob tem je prebral avtorjevo zahvalo, v kateri je Lavrič predsedniku Pahorju svečano obljubil, da ga zdaj »en mesec ne bo špikal ne v besedi ne v sliki, če ne bo ravno nujno.« Napisal je tudi, da odlikovanje razume »kot dokaz, da oblast vendarle pripoznava družbeni pomen satire in njen pozitivni vpliv – če že ne na resnične politične spremembe na bolje, pa vsaj na duševno zdravje naroda.« Tomaž Lavrič se je začel ukvarjati s stripom kot sodelavec tednika Mladine. Leta 1988 je začel ustvarjati Diarejo, satiričen in pronicljiv strip, ki je med slovensko politično pomladjo odmeval tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Njegov Diarejček je prodrl v politični vsakdanjik Slovencev vseh starosti, izobrazbe in preferenc ter jih, kljub napetim družbenim razmeram, zabaval. V zahvali je Lavrič še napisal, »da ga veseli, da imamo predsednika države, ki premore dovolj humorja in samodistance, da se je sposoben (čeprav bolj kislo) nasmejati tudi šalam na svoj račun«.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovesnost je obogatila plesna točka v izvedbi 11-letne plesalke Tie Lane Čendak iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana z naslovom »Čutim srečo« ter glasbena točka v izvedbi skupine Kurja koža, ki so zaigrali na trstenke - posebno obliko panovih piščali, ki so bile kot ljudsko glasbilo najbolj razširjene na vzhodnem delu Slovenije. Zaigrali so skladbi Cvajšrit in Polko za debelo repo.