Slovenski in hrvaški predsednik prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović sta se danes udeležila spominske slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu. Predsednika sta položila venec k spomeniku žrtvam italijanskega fašističnega terorja Kampor. To je prvič, da sta se slovenski in hrvaški predsednik skupaj poklonila spominu na žrtve taborišča Kampor.


Foto: UPRS

Po spominski slovesnosti sta si predsednik Pahor in predsednik Milanović ogledala fotografsko–dokumentarno razstavo “Zadnji pričevalci / Posljednji svjedoci” - spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Ogled sta vodili Saša Petejan, ena izmed avtoric razstave, in Vesna Teršelić, direktorica Centra za soočanje s preteklostjo Documenta.


Foto: UPRS

Udeležbo na spominski slovesnosti sta predsednik Pahor in predsednik Milanović izkoristila tudi za dvostransko srečanje. Predsednika tako nadaljujeta in utrjujeta dobro in prijateljsko sodelovanje med obema državama.

Pomembno vlogo pri vsakoletni pripravi obeležitev ima Taboriščni odbor Gonars-Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB.

Spominu na žrtve so se s položitvijo vencev poklonili še številne druge delegacije, poleg predstavnikov Taboriščnega odbora Rab - Gonars pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi delegacija Občine Kočevje, ki je pobratena z mestom Rab.


Foto: UPRS

Koncentracijsko taborišče Rab je bilo fašistično taborišče, ki ga je italijanska oblast ustanovila na otoku Rab julija 1942 in je bilo razpuščeno ob kapitulaciji Italije septembra 1943. V taborišču je bilo internirano približno 15.000 ljudi, večji del iz Slovenije in s področja Gorskega Kotarja. Leta 1953 je bil na prostoru taborišča urejen spominski park po načrtih slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja.


Govor predsednika republike je objavljen spodaj. Velja govorjena beseda!

Odločitev priti na Rab in se skupaj s hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem pokloniti žrtvam italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor je bila nujna in enostavna - ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne sem se želel osebno in v imenu Republike Slovenije, pokloniti spominu na žrtve taborišča Kampor, v katerem je trpelo in umrlo toliko ljudi.

Žal nam je epidemija covid-19 postavila nova pravila in onemogočila druženje s preživelimi in njihovimi svojci, ki prihajajo sem vsako leto.

Zahvaljujem se mestu Rab, vsem pristojnim v Republiki Hrvaški ter naši Zvezi borcev, da vsako leto skrbijo za ohranjanje spomina.

V tem prelepem Ravnikarjevem parku se zavemo trpljenja, ki sta ga povzročila nestrpnost in sovraštvo.

Vsaka nestrpnost in sovraštvo se začne z besedami in majhnimi dejanji, z malimi gestami zlobe, ki prerastejo v veliko zlo, preden se tega večina sploh zave. Tako se je zgodil fašizem, ki je tukaj na Rabu pokazal svoj obraz.

V tem taborišču je v neznosnih razmerah trpelo preko deset tisoč internirancev, v veliki meri iz slovenskih krajev, Gorskega Kotarja in drugod. Slovenci in Hrvati, nekoliko kasneje tudi judje, so bili osrednje žrtve tega trpljenja. Med žrtvami je bilo tudi veliko otrok.

Počasi odhaja generacija tistih, ki so doživeli tragedijo druge svetovne vojne. Z njimi odhaja neposreden spomin na moralno dno civilizacije sredi prejšnjega stoletja. Naša moralna dolžnost in odgovornost je ohranjati in negovati njihove spomine. Poskrbeti moramo, da jih predamo naprej naslednjim generacijam kot enega izmed stebrov miru; samo spominjanje namreč ni dovolj, pozaba bi bila uvod v novo strahoto in sramoto.

Dejstvo, da sva tu prvič skupaj predsednika Slovenije in Hrvaške simbolizira pomen prijateljstva in skupnega zavedanja o potrebi po ohranjanju spomina, ki naj bo tudi opomin.

Nikoli več vojne – si zelo pogosto rečemo. Svetovni voditelji so pred 75. leti zato ustanovili Organizacijo združenih narodov.

Naš, evropski mir je utemeljen na spravi med največjima nasprotnikoma, nemškim in francoskim narodom. Na njuni spravi je zgrajena današnja Evropska unija. Evropska unija je povezava, v kateri želimo skupaj doseči boljše življenje, je pa še vedno in vedno bo predvsem projekt miru.

Zelo pomembno je, da kot posamezniki nismo ravnodušni do skupnosti, da moramo paziti drug na drugega in živeti v sožitju in spravi drug z drugim.