Pogovor predsednika Pahorja za Studio City

Pogovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z Marcelom Štefančičem za oddajo Studio City na Televiziji Slovenija.

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174856315?s=mmc



MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Pozdravljeni, gospod predsednik, v Studiu City.

PREDSEDNIK PAHOR: Dober dan.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ali bi lahko parlamentarne volitve odpadle zaradi vojne v Ukrajini?

PREDSEDNIK PAHOR: Ne.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: A je Slovenija v vojni z Rusijo?

PREDSEDNIK PAHOR: Ni.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ali je unija v vojni z Rusijo?

PREDSEDNIK PAHOR: Ni.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Bi lahko vojna v Ukrajini ogrozila mir na Balkanu?

PREDSEDNIK PAHOR: Lahko. Že ves čas me skrbi, da bi se mentaliteta reševanja za uporabo sile razširila iz vojne v Ukrajini vse skozi Moldavijo, Gruzijo, vse do zahodnega Balkana. Gre za opustitev upanja, da je mogoče spore rešiti po mirni poti in da je mogoče zdaj izkoristiti ta zgodovinski trenutek za radikalne korake, ki bi bili sicer zavrnjeni v mednarodni skupnosti. V tem smislu se Slovenija trudi, tudi jaz osebno, da bi storili vse za to, da bi se zaupanje med vodilnimi ljudmi v regiji okrepilo, ne zmanjšalo, da bi se sodelovanje poglobilo, ne zmanjšalo, da bi vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi lahko vodile v ogrožanje miru in varnosti na zahodnem Balkanu.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, zakaj so šle stvari tako daleč, da jih z diplomacijo ni več mogoče ustaviti?

PREDSEDNIK PAHOR: Kakorkoli že, na koncu bo mogoče mir zaključiti samo po diplomatski poti. Gre za to, da je tega časa do tega spoznanja, da je na koncu vendarle mogoče rešiti stvari po mirni poti, da je ta čas čim krajši. Rusija je v tej vojni agresor, izgubila je svoj moralni kredo. Zelo težko jo bo pripravit do tega, da bo brez kakšnega večjega vojaškega uspeha prekinila sovražnosti. Vendar pa je naša civilizacijska dolžnost, da storimo vse, da se vendarle čim prej prekine ogenj, da se vzpostavijo normalni diplomatski pogovori in da se vendarle ta kriza reši po mirni poti.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, a so šle stvari predaleč že pred vojno, ali so šle predaleč šele z vojno in bi bilo bolje, če se recimo NATO ne bi širil na rusko dvorišče?

PREDSEDNIK PAHOR: Glede obljub o tem vprašanju je bilo v zadnjem času veliko povedanega in napisanega. Kakorkoli že, vsaka država vsaka suverena država ima na koncu vseh koncev po mednarodnem pravu pravico, da izbira svojo zunanjo in varnostno politiko. Mednarodni dokumenti Ukrajini niso odvzeli te pravice. Še več. Ko je odstranila jedrsko orožje na svojih tleh, je dobila s strani ruske federacije zagotovilo, da bo ostala varna država.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak Ukrajino so vendarle stalno zavračali, niso hoteli sprejeti Evropsko unijo. Tudi zdaj so pravzaprav v trenutku, ko najbolj rabi neko podporo, so rekli, ne, ne, po hitrem postopku ne boste šli v Evropsko unijo. Verjetno to niso ravno tople besede, ki jih je Ukrajina čakala.

PREDSEDNIK PAHOR: Ne. Razumem, da, in Slovenija je bila poleg, po pogovoru s predsednikom Dudo sem dal moj podpis pod to pobudo, da se Ukrajino po hitri poti sprejme v pogajalski proces za polnopravno članstvo. Kljub temu ostaja unija realna. Po hitri poti Ukrajini ni mogoče sprejeti v Evropsko unijo. Med drugim je bilo rečeno, da bi s tem nastalo tudi vprašanje, zakaj Zahodnega Balkana, za katerega se Slovenija zavzema, prav tako enako zavzeto, da bi po hitri poti prišel v Evropsko unijo, ne bi sprejeli, kar naju, Marcel, pripelje do spoznanja, da je ruska agresija v Ukrajino pravzaprav vrnila staro celino, v geopolitiko 19., 20. stoletja v najslabšem pomenu besede in da je pravzaprav to, kar je Slovenija rekla pred leti, pa ni bilo najbolje sprejeto povsod namreč, da je širitev Evropske unije geopolitično vprašanje se zdaj izkazuje kot točna ocena.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: No, pa dobro. Upam da se ta geopolitika 19. stoletja ne bo nadaljevala z geopolitiko 20. stoletja.

PREDSEDNIK PAHOR: No, tukaj se mi zdi zdaj bistveno, da institucije, ki so zrasle po drugi svetovni vojni, zlasti OZN, Helsinška listina in celotna politična in varnostna arhitektura, zdrži ta preizkus. Poglejte, dejstvo, da je Rusija na koncu v glasovanju v generalni skupščini izbrala peščico držav, ki so jo podprle in razumele v svoji agresiji, proti sebi pa je dobila celotno mednarodno skupnost, tudi veliko pove o tem, kako osamljen država, ki brez upravičenih razlogov, brez povoda napade sosednjo suvereno državo.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Vi ste veliko investirali v dialog s Putinom v preteklosti.

PREDSEDNIK PAHOR: Slovenija investira v dialog s slehernim.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: A vam je žal, da ste investirali v dialog s Putinom?

PREDSEDNIK PAHOR: Niti eno sekundo mi ni žal. Mislim, da bi tudi drugi morali investirati v ta dialog, morda še bolj kot svojo na začetku ugotovila, poskušati razumeti stališča in skrbi. Ne govorim, da ima Rusija kakršen koli dober razlog, povod, utemeljitev za njeno neupravičeno agresijo, morda pa bi se dalo z dialogom, tako med Ukrajino in Rusijo, med Rusijo in mednarodno skupnostjo morda to strašno tragedijo, ki smo ji zdaj priča, preprečiti. Ampak, da ne bo nesporazuma med mano in gledalci. Rusija je storila nekaj groznega, moralno neopravičljivega, moram pa ponovno poudariti, dialog in diplomatska pogajanja so bila in bodo vedno tukaj namesto vojne kot tisti način urejanja spornih zadev, ki ohranjajo mir. Ampak zato nič, kar se investira v dialog, ne more biti zaman.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Zakaj je Putin, po vašem, mislil, da se bo izmazal?

PREDSEDNIK PAHOR: Večkrat sem že dejal, da je očitno napačno presodil, saj ni edini, ki je v tej situaciji imel napačne presoje. Je pa gotovo najbolj odgovoren za to odločitev. Ta odločitev je ne samo neutemeljena, ampak tudi očitno napačna.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, očitno je mislil, da bo naletel na rutinski mlačen, nikakršen pravzaprav protest kot v preteklosti, ko je recimo anektiral Krim in napadel Gruzijo. Takrat, ko mu je Evropska unija, bi rekel, na vse pretege popuščala.

PREDSEDNIK PAHOR: No, tukaj se vendarle svet uči na svojih napakah, tudi Evropska unija, zahodni svet. Po letu 2014, po napadu na Krim in osvojitvi Krima po aneksiji je svet spoznal, da njegove sankcije niso pomenile neke resne grožnje Putinovi vladi in ruski federaciji, zato se je zdaj odločil za res zelo močne sankcije. Jaz te podpiram, mislim, da so upravičene. Vem, da imajo dva konca, vendar je to zdaj edini način, da po mirni poti se svet zoperstavi tej ruski agresivni politiki. Moramo pa kot ljudje, ki razmišljamo o diplomatskem načinu rešitve spora skozi imeti pred očmi, kaj lahko Putin dobi, če vojno zamenja z mirom. Ali lahko kaj dobi? Ali lahko kaj ohrani? Ali ima kakšen interes za to, da ga pripravimo k temu, da bi iz vojne nadaljeval mirna pogajanja? V tem hipu se zdi, da je ta manevrski prostor za Putina zelo majhen in to pri tistih, ki iščemo diplomatske načine za rešitev, vsebuje dodatne skrbi.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Vi ste proti zaprtju ukrajinskega zračnega prostora. Vemo zakaj. Zakaj menite, da premier Janša navija za zaprtje ukrajinskega zračnega prostora?

PREDSEDNIK PAHOR: Glejte, poziv ukrajinskih oblasti, naj z letalsko obrambo in z letalskimi napadi preprečimo ruska agresivna ravnanja v Ukrajini, je mogoče razumeti. Ukrajina, vsi bi na njenem mestu storili vse za to, da prekinejo sovražne dejavnosti Rusije na svojem ozemlju. Če bi NATO, če bi države NATA intervenirale nad ukrajinskim prostorom, bi to pomenilo, da je NATO vključen v vojno v Ukrajini. Poleg vseh konsekvenci, ki jih lahko zdajle takoj vidiva pred očmi, to bi pomenilo vojno velikih razsežnosti, predsednik Biden govori o tretji svetovni vojni, bi pomenilo še nekaj, kar bi pomenilo še nekaj, kar ne spregledamo. Že na začetku sem dejal, Marcel, da je ta vojna moralna diskvalifikacija ruske federacije. Če bi NATO neupravičeno brez legalne podpore, brez mandata OZN-a reagiral v Ukrajini proti ruski federaciji, bi pravzaprav izgubil moralni kredit, ki ga zdaj proti Rusiji ima. Rusija bi dobila povod, da bi opravičila za nazaj svoje svojo intervencijo v Ukrajini. Saj veste, da je ena od razlogov, eden od dveh razlogov za intervencijo Ukrajini želja ruske federacije, da se Ukrajina ne sprejme v zvezo NATO. Ampak mi moramo vendarle pogledati še naprej. Ne gre samo za prekinitev ognja, za diplomatska pogajanja in za mirno reševanje sporov, ampak v prihodnost stare celine vnaprej. Ali bo zdaj med zahodno Evropo, recimo temu, in rusko federacijo znova nek velik zid? Ali bomo vendarle poiskali načine, da bomo v enaindvajsetem stoletju šli vsi skupaj naprej? To zdaj ne bo mogoče niti hitro niti enostavno, ampak treba bo najti poti za to, da omogočimo stari celini, da ostane mirna in varna.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, a bomo Putinu pustili, da zmaga, ker če ne bo zmagal, bo uporabil jedrsko orožje in natanko to velja tudi za same sankcije. Če bo začutil, da recimo vse te sankcije ogrožajo obstoj njegovega režima, če bo začutil, da je cilj teh sankcij zrušenje ali pa zamenjava njegovega režima, bo prav tako uporabil jedrsko orožje. Lahko ekonomske sankcije postanejo razlog za uporabo jedrskega orožja. Tako daleč smo prišli.

PREDSEDNIK PAHOR: Ste postavili zelo pomembno vprašanje. To je definicija uspeha naših ravnanj, naših ukrepov zoper vojno v Ukrajini. Menim, da je cilj naših ravnanj najprej ta, da pride do prekinitve ognja, drugič, da pride do diplomatskih pogajanj in do mirne rešitve spora. Mislim, da ni cilj naših ravnanj zamenjava režima v ruski federaciji. To je stvar ruskega ljudstva. Tukaj utegnejo biti v prihodnosti še kakšne razprave v zahodni politiki. Menim pa, da je zelo pomembno v vsaki vojni, kdo in zakaj ima moralno prednost? Ta hip je v deficitu moralnem Rusija, zato mora tudi ona prva storiti korak k prekinitvi ognja in to morda celo brezpogojno. Potem pa mislim, da mora Zahod zelo pazit pri svoji pomoči Ukrajini, da restavrira diplomatsko pot in mirno rešitev spora tako, da ne zapravi svoje moralne prednosti, ki jo ta hip uživa in zaradi tega tudi podporo v celotni svetovni…

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Velika verjetnost obstaja, da bo Putin na tistih mirovnih pogovorih zahteval priznanje Krima in priznanje objekt ljudskih republik, Donecka in Luganska. A naj to Zahod prizna?

PREDSEDNIK PAHOR: Tisto, kar bo sprejemljivo za Ukrajino, za vlado Ukrajine, predsednika Zelenskega, katerega pogum njega in njegovih ljudi vsi občudujemo, to bi v osnovi moralo biti sprejemljivo tudi za Zahod. Tukaj moramo mi pomagat ukrajinski vladi, da čim prej pride do prekinitve ognja in do takih diplomatskih pogajanj, čeprav so že, ki bi dejansko pripeljala do dogovora.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: A bodo takšnih masivnih sankcij deležne odslej vse države, ki bodo napadle suverene države?

PREDSEDNIK PAHOR: Gotovo prihaja zdaj do nekih prelomnih trenutkov v Evropski in svetovni varnostni in politični arhitekturi. Od razvoja dogodkov v vojni v Ukrajini je verjetno zelo veliko odvisno, kako se bo razvijal naprej sistem sankcij v mednarodni skupnosti. Jaz sem velik… zelo verjamem v mirno reševanje sporov. To je osnovno načelo OZN-a. Zelo pomembno je, da OZN opravi svojo nalogo. Zelo pomembno je, da organizacija za varnost v Evropi opravi svoje delo. Zelo pomembno je, da se pri tem, kolikor je mogoče, držimo dosledno mednarodnega prava in zdržimo to mednarodno pravno in politično arhitekturo in dokažemo njeno učinkovitost in uspešnost. Pri tem, samo nekaj še enkrat, Marcel, naj rečem, je za svet zelo pomembno, da je pri glasovanju v generalni skupščini ostala Rusija tako osamljena kot morda nobena država, ki je na tak način poskušala rešiti spor. To je zelo spodbudno.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak glejte, v tednu ko je Rusija napadla Ukrajino, je Izrael raketiral Damask, Amerika Somalijo, Savdska Arabija Jemen.

PREDSEDNIK PAHOR: Svet nikoli ni bil popoln in verjetno tudi v naprej ne bo, zato moramo, da bi bil boljši, da bi bolj pravičen, da bi bolj miren, pametno, zelo modro, po neki temeljiti presoji, reševat spor in vojno v Ukrajini. Še enkrat povem, najprej treba doseči prekinitev ognja in diplomatska pogajanja. Rad bi povedal, da veliko ljudi meni, da bi morali pokazati na Zahodu, neko ognjevito podporo, če sem tako dobeseden, Ukrajini. Mi moramo dokazati, da je mogoče mir vzpostaviti z mirnim reševanjem.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Kdo se bo na koncu pogajal avtokratom Putinom? Avtokrat ali demokrat? Avtokracija ali demokracija?

PREDSEDNIK PAHOR: No, jaz upam, da se bo na koncu z njim pogajal ves demokratični svet, med njimi Evropska unija, Združene države, zahodni svet in vsi ostali. Verjamem v to, da bomo na koncu dosegli mir. Vem, da je veliko ljudi zdaj, ko naju poslušajo zaskrbljenih, upravičeno. To, kar se dogaja, je bilo nepričakovano, skrbi vse, vendar pa mislim, da ima človeštvo toliko zgodovinskega spomina, izkušenj, nenazadnje tudi modrosti, da bo znalo odmeriti korake, ki bodo na koncu to strašno tragedijo končali in omogočili eno upanje in vero v to, da je mogoče mirno rešiti spor.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, vsi zdaj obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino. A bi morali obsoditi tudi vse evropske avtokrate in tiste, ki z njimi kolaborirajo?

PREDSEDNIK PAHOR: Ko je predsednik Biden sklical, kot veste, mednarodno konferenco o koaliciji, demokraciji, so nekateri menili, da je to bil morda pretiran korak, preveč v kontekstu ameriške notranje politike. Jaz nisem tako ocenil. Jaz mislim, da je demokracija kot liberalna demokracija, če želite, na preizkušnji. Zdaj mora pokazati svojo moč, svojo učinkovitost, za to zdaj gre. Zato sem prej rekel, da moramo mir doseči po mirni poti, zato moramo ta mir doseči po demokratični poti, znotraj demokratičnih (nerazumljivo) vladavina prava.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ja, zdaj, predsednik Biden je rekel še nekaj drugega, da gre za širšo vojno, to citiram, med demokracijo enaindvajsetega stoletja in avtokracijo. Kako to vojno vidite vi pri nas?

PREDSEDNIK PAHOR: Jaz je ne vidim kot vojno. Gre za, gre za izziv, ne gre za en izziv.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ali jo sploh vidite? Kako jo vidite pri nas? Mislim, napad na demokracijo, saj tega doživljamo tudi v Sloveniji.

PREDSEDNIK PAHOR: V teh radikalnih tehnoloških in drugih spremembah, tudi seveda v razmerju moči, v geopolitiki, kot vidimo, je seveda demokratični svet na preizkušnji, ampak jaz močno verjamem, da prav te njegove izkušnje, moč, morda ni tako gibek kratkoročno, ampak dolgoročno je demokracija vzdržen sistem, diktatura pa ne.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: A pa je tudi slovenska demokracija vzdržna?

PREDSEDNIK PAHOR: Absolutno.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Se vam zdi, da je preživela vse te pritiske?

PREDSEDNIK PAHOR: Jaz mislim, da precej boljše, kot bi jih lahko, ob skušnjavah, ki so bile na vseh straneh. Jaz mislim, da smo se potrudili vsi, kolikor je bilo mogoče, za to, da bi tako demokratično, kot smo šli skozi to krizo, nenazadnje iz nje tudi šli in potem demokracijo okrepili…

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: …Pa smo šli demokratično? A smo šli demokratično?

PREDSEDNIK PAHOR: Ne pozabit, ne pozabit. Pred 30 leti, Marcel, pred 30 leti je bila naša država rojena v demokraciji, po demokratični poti in na osnovi vladavine prava domačega in mednarodnega prava. To je tudi njena življenjska moč. Kolikor bomo demokratični, kako bomo živi živahni navznoter in navzven.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Glejte, protestniku Jaši Jenullu je vlada oziroma dejavno tudi državno odvetništvo izstavilo račun za 34.000 evrov te dni, kazen za protest. Kaj pravite vi?

PREDSEDNIK PAHOR: Ne vem, koliko je to stvar arbitrarne odločitve. Če bi jaz imel to možnost, je ne bi sprejel.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak, glejte, demokracija - Putin, v tem primeru?

PREDSEDNIK PAHOR: Glejte, tudi mi, tako kot ves demokratični svet, opažamo, da je zaupanje v demokratične institucije manjše, kot si želimo, da je njihova učinkovitost manjša, kot si želimo. Ampak ne bomo zdaj vrgli puške v koruzo, ne bomo opustili upanja, da je mogoče po demokratični poti demokraciji vendarle ji dat eno vitalnost, ki nam omogoča, da bomo preživeli 21. stoletje v miru in varnosti. Mi imamo otroke in upamo, da bodo živeli v varnem in mirnem svetu in razvijali svoje talente. To je naše poslanstvo. Nič v politiki ni plemenitejšega kot poslanstvo za ohranitev in okrepitev miru.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ja. Kako si razlagate izjavo madžarskega politika Arpada Janusa Potapija, da je Mura mejna reka med Madžarsko in Slovenijo? Tudi Viktor Orban je v zvezi s tem večkrat razkazoval star zemljevid velike Madžarske, ki se razteza tudi v Prekmurje, pri čemer je ponavljal, da je bilo ozemlje madžarski ukradeno.

PREDSEDNIK PAHOR: No, kot veste sem na zadnjem uradnem obisku na Madžarskem lani, tudi na tiskovni konferenci, ne samo na pogovorih s predsednikom Aderjem želel, da javno pove, da ta politika razkazovanja zemljevidov in zemljevidi vtisa o kakšnih teritorialnih aspiracijah, da to ne sodi v prijateljsko in dobro sosedsko politiko. In to je predsednik Ader tudi na tiskovni konferenci storil.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Kaj pa Viktor Orban? Mislite, da je to sprejel?

PREDSEDNIK PAHOR: Jaz mislim da je vojna v Ukrajini opozorilo vsem, ki menijo, da je mogoče z neko radikalnejšo politiko doseči več, resno opozorilo. Jaz mislim, da se je predsednik Putin in ruska federacija znašel zdaj v velikih težavah, seveda, v največjih je Ukrajina in ukrajinsko ljudstvo, zaradi trpljenja. Ampak tudi on se je znašel v situaciji, kjer ni dobrega izhoda. Poleg tega, sem rekel, ga Zahod zelo zapira pri manevrskem prostoru, da si recimo ohrani obraz. Vse to se mi zdi, je pravzaprav svarilo pred vsemi, ki menijo, da je mogoče z radikalno politiko, sovražno politiko, z osvajalno politiko doseči več. Na dolgi rok, sem prepričan, da je mogoče mirno potrpežljivo strpno, demokratično na osnovi prava doseči več boljše in bolj pravično.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: No, Orban je leta 2014, ko je prvič razlagal, kaj je to ta liberalna demokracija, takrat je rekel, da je model, zato liberalno demokracijo Putinova Rusija. Zdaj, Slovenija je v teh dveh letih malo postala, se zgledovala po Madžarski, ki je z modelirana po Putinovi Rusiji.

PREDSEDNIK PAHOR: Kot sem vam prej dejal in ponavljam še enkrat, to je mogoče, upam, vizija. Mislim, da bo vojna v Ukrajini, ne glede na skrbi, ki jih imamo zdaj, z, upam, mirnim koncem in s porazom uporabe sile pravzaprav nauk za eno mirno sožitje sveta v enaindvajsetem stoletju.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Osebno zaupate avtokratom?

PREDSEDNIK PAHOR: Mi smo dolžni z njimi sodelovati. Jaz sem prej povedal, da je Slovenij država, ki želi imeti odnose z vsemi državami po svetu. Mi se v njihove načine, kako izbirajo svoje vodstvo, ne vtikamo.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ampak lahko te napadajo, lahko te napadejo.

PREDSEDNIK PAHOR: Povemo da si želimo, seveda, da bi bili voditelji izbrani demokratično. Na koncu vseh koncev je to njihova izbira. Mislim, da te investicije v dialog, v zaupanje, da to niso nikoli investicija zaman. Nadaljevali bomo po isti poti. Seveda nas bodo sem in tja razočarali. Kot vidite nas ne nujno razočarajo samo diktatorji, nas lahko razočarajo tudi demokratični voditelji. Ampak mislim, da na koncu koncev, če ljudje izgubimo vero v pogovor, v dialog, v iskanje kompromisov, potem ne ostane nič drugega kot neko barbarstvo. Te dediščine preprosto našim otrokom ne smemo zapustiti. Mi moramo pri njih okrepiti vero v boljši in bolj pravičen, predvsem pa miren svet.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Ok. Kaj boste počeli po koncu mandata?

PREDSEDNIK PAHOR: Ne vem.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Kaj bi radi počeli?

PREDSEDNIK PAHOR: Tisto, kar bi rad počel.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: A bi vodili Studio City?

PREDSEDNIK PAHOR: Vas ne more seveda nihče zamenjat.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Oh, prav narobe. Oddaja bi bila večkrat na sporedu, z vami za krmilom.

PREDSEDNIK PAHOR: Prav vesel bom, če bom lahko tudi po mandatu še kdaj vaš gost.

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.: Najlepša hvala. Mi pa, kam drugam? V Ukrajino.