Predsednik republike z redom za zasluge na slavnostnem koncertu odlikoval pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina

Predsednik republike Borut Pahor se je danes kot častni pokrovitelj udeležil slavnostnega koncerta pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina in zboru ob sedemdeseti obletnici delovanja vročil odlikovanje red za zasluge za uresničevanje kulturnega poslanstva z uspešnim uveljavljanjem slovenskega zborovskega petja in krepitev narodne zavesti.

V nadaljevanju govor predsednika republike Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda.

Spoštovani,

kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solzé in opogumi srcé. Tako pravi pregovor. Zgodba o slovenskih ujetnikih v taborišču v Gravini, ki smo jo pravkar slišali v utemeljitvi odlikovanja, tej stari modrosti pritrjuje. Vipavski fantje ste pot iz obupa in temę vojnih časov našli v pesmi.

Pesem je bila vaš ključ do svobode duha, z njo ste krepili svoje neuklonljivo svobodoljubje. S pesmijo ste se uspeli dotakniti svojih korenin in segati do svoda svojih sanj – lastnih, skupnih, slovenskih. Pesem vas je povezovala, vas pomirjala in osrečevala.

Kasneje pa ste s svojim prepevanjem vi povezovali in osrečevali druge, tudi široke množice. Že med vojno, pa po njej. Tudi ob mirovni konferenci, ko ste ponosno prepevali na pariških ulicah. In potem vsa povojna leta.

Kosovelovci to tradicijo svojih predhodnikov ves čas ohranjate živo. Iz pesmi, zapeti tako harmonično, kot to znate Kosovelovci, pa veje še poseben čar. Vaša pesem je darilo, ki ga Slovenci z veliko hvaležnostjo sprejemamo že sedem desetletij. Za vašo prizadevnost, za visoko kakovost vašega petja in za vztrajno širjenje slovenske pesmi in kulture sem vam z iskrenim spoštovanjem danes izročil tudi odlikovanje slovenske države. Prosim sprejmite ga z enako vznesenostjo, kot vam je bilo nocoj svečano vročeno. Prejmite iskrene čestitke.



Foto: STA/Anže Malovrh


Utemeljitev:

Za uresničevanje kulturnega poslanstva z uspešnim uveljavljanjem slovenskega zborovskega petja in krepitev narodne zavesti ob sedemdesetletnici delovanja prejme pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina red za zasluge.

Partizanski moški pevski zbor Srečko Kosovel je bil ustanovljen poleti leta 1944 v Gravini v Italiji. Tamkajšnje primorske fante, ki jih je mobilizirala fašistična država, je v taborišču pri Bariju obiskala kulturniška skupina 10. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, imenovane Ljubljanska brigada. Ob koncu srečanja se je iz ozadja v zahvalo oglasila ubrana slovenska pesem tridesetih taboriščnikov. Tenkočutno uho obiskovalca Rada Simonitija je takoj prepoznalo glasbeni talent, ustvarjalno energijo in potencial moškega pevskega zbora. Stekle so vaje in priprave, zbor je dobil ime Srečko Kosovel in čez nekaj mesecev so fantje že imeli svoj prvi koncert v gledališču v Bariju. Sprejeti so bili z navdušenjem, vabila v zavezniške baze in vojaške bolnišnice so kar deževala. Tudi povratek na Primorsko je bil prava turneja z osemindvajsetimi koncerti, sledila sta še dva koncerta v Mariboru in Ljubljani.

Danes, po sedemdesetih letih, moški pevski zbor Srečko Kosovel še vedno navdušuje svoje poslušalce. Pri tem s ponosom neguje veličastno zapuščino vseh prejšnjih generacij, ki so z ljubeznijo do pesmi in trdim delom vztrajno dvigovale priljubljenost in kakovost zbora. Hkrati pa je zbor ves čas širil svoj repertoar pesmi z vsako menjavo generacije pevcev in njihovih dirigentov. Zbor danes ne prepeva le partizanskih ter slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ampak posega tudi po zahtevnejši domači in tuji zborovski literaturi, tako posvetni kot sakralni.

Nešteto vaj, koncertov, potovanj in skoraj praviloma najvišje uvrstitve na priznanih domačih in mednarodnih tekmovanjih pevskih zborov je zgodovina, na katero so pevci, dirigenti in ljubitelji Pevskega zbora Srečko Kosovel upravičeno ponosni. Na velike uspehe zbora, ki ga še vedno sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, pa smo skupaj z njimi ponosni vsi Slovenci. Ohranjajo in utrjujejo našo kulturo, v kateri ima zborovsko petje prav posebno mesto. S slovensko pesmijo razveseljujejo domačo in tujo javnost, laično in strokovno uho, posebej tudi Slovence po svetu. »Pojejo s svojim ljudstvom,« je zapisal ameriški novinar leta 1944. In za zbor Srečka Kosovela to še vedno velja.