Pogovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za oddajo Faktor na TV3

Pogovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za oddajo Faktor na TV3
Bojan Požar, Aljuš Pertinač

ALJUŠ PERTINAČ: Dober večer, cenjeni gledalci, spoštovani gledalci. Moje ime je Aljuš Pertinač, z mano je moj voditeljski kolega Bojan Požar, vi pa gledate oddajo Faktor na TV 3. Resnica boli, komentarji še bolj. Danes gostimo v oddaji posebnega visokega gosta, z nama je namreč predsednik republike Borut Pahor. Slovenija je prva v Evropi razglasila konec epidemije, imamo najboljše epidemiološko sliko na svetu, je rekel predsednik vlade. Včeraj smo imeli po zadnjih podatkih 21 aktivno okuženih s Covid 19. Kako vi vse to komentirate?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Mislim, da se je Slovenija v času epidemije sijajno odrezala, to velja tako za politiko, ki je regulirala ta proces, stroko, ki je pri tem pomagala, kot nenazadnje in predvsem za vse ljudi, ki so se na moje zelo prijetno začudenje zares zelo hitro in večinsko privadili na popolnoma spremenjen življenjski stil. In s tem omogočili, da so ukrepi prijeli. Prav tako me je navdušilo da je politika na začetku, recimo v prvem mesecu, sodelovala. Tukaj moram zelo pohvalno ocenit sodelovanje med vlado in Državnim zborom. Prav tako pa moram izrazit neko skrb, takoj uvodoma v tem pogovoru, ker so se potem kmalu začela razhajanja. Zdaj so ta razhajanja zelo močna, jih je vredno opazit, me skrbijo. Nismo še prestopili nekega rubikona, ko ne bi bilo mogoče znova stopiti skupaj, če bi nastale zapletene razmere. Te tudi bodo, kot bo pokazal naš pogovor in mislim, da je vredno takoj reči. Sodelovanje se je obrestovalo, in se bo znova obrestovalo, če bo le dovolj politične modrosti, da bodo eni in drugi razumeli pomen dialoga.

BOJAN POŽAR: Predsednik, omenili ste politiko in stroko. Pri epidemiji. Veliko je bilo očitkov v javnosti, v medijih, da politika ni upoštevala stroke ali pa da ni dovolj upoštevala stroke oziroma da je celo kadrovsko obglavila del stroke. Pa me zdaj zanima vaša ocena. Je šlo skupaj, politika in stroka, se vam zdi, da je politika sprejemala odločitve na podlagi nekih strokovnih presoj ali je delala po svoje, povsem politično?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Vlada je imela ob sebi strokovno skupino, ki ji je svetovala pri odločitvah. Prav tako se je zanašala na ocene Nacionalnega inštituta. Tako kot verjetno v vsaki stroki, tukaj nisem doma, lahko samo kot laik ocenjujem, verjetno v zdravstvu obstajajo različni pogledi na kakšna vprašanja, vlada je poiskala med temi pogledi tiste, na katere se je lahko naslonila in skozi čas gledala, ali so ti nasveti dobri ali ne in morda tudi poklicala na pomoč kakšen drug pogled. Suma sumarum moramo vendarle reči, da je slovenska stroka sijajno opravila svoje delo. Ne mislim tukaj samo na epidemiološko stroko, mislim tudi na celotno zdravstveno osebje, v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, v domovih za starejše. Mislim tukaj na vse, ki so pri tem pomagali, da smo Slovenci ob sijajnem držanju pravil s strani večine prebivalcev, zares praktično z najboljšimi rezultati zaključili prvi val krize. To je spodbudno. To nam zdaj daje strašno moralno moč, da bi enako, se zavzemam za to enako, z roko v roki, vlada in Državni zbor, vlada in opozicija, skupaj nadaljevali pri mislim, da težjem delu, kot je bila zdravstvena kriza, to bo gospodarska in socialna kriza, ta recesija bo globoka. Ni nujno, da bo dolga, vendar bo gotovo globoka in v tem času bo treba poseči po starih, preverjenih ukrepih, marsikakšen ukrep pa bo nov, ga bo treba sprejet na novo in tukaj brez sodelovanja ne bo šlo. Če bi se politika zapletla v hude spore, potem ne ena ne druga stran na koncu ne bosta od tega imele nič.

BOJAN POŽAR: Mogoče samo še trenutek, začetek epidemije, gospod predsednik, a imate mogoče občutek, da ste bili na začetku par dni pretiho, da bi mogoče lahko malo več v kakšnem motivacijskem smislu prispevali k motiviranju ljudi, ob začetku epidemije. Ali ste se zavestno nekoliko umaknili v ozadje? Ali je to samo moj občutek?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: To je vaš občutek in na mojo veliko žalost precej širok občutek med ljudmi. Mogoče sem res naredil napako. Namreč, nisem bil med tistimi voditelji, ki so čakali, ampak sem bil med tistimi voditelji, ki je pohitel z izjavo. Jaz sem se oglasil na sam dan razglasitve epidemije, ko je javnost povsem upravičeno zanimala še cela vrsta drugih stvari, ko stališča predsednika republike. Jaz sem nagovoril državljanke in državljane menda med prvimi predsedniki v Evropi, na dan razglasitve epidemije. Če danes pogledam za nazaj, je bilo to prehitro. Moral bi tako, kot drugi predsedniki, počakat še teden ali dva in potem verjetno nasloviti. Tako pa sem naslovil prvi dan, ker se mi je zdelo, da gremo v eno novo dobo, kar se je izkazalo za točno, vendar pa pozornost javnosti za moje besede takrat še ni bila izrazita, kasneje pa se je pokazala, jaz pa nisem mogel dvakrat nasloviti javnosti. Potem sem to storil, ko sem dal Jabolko navdiha, prav tukaj v tej dvorani, mislim da po 14-dneh s približno podobnimi spodbudnimi besedami. In kasneje potem s celo vrsto dejavnosti, ki so naletele na kritične presoje, kot je bilo obiskovanje domov za starejše občane, jaz pa sem še danes trdno prepričan, tako kot tudi direktorji teh ustanov, ki sem jih obiskal, da je bilo to dobro in tudi takrat smo lahko, kolikor je to prišlo v medije, nagovoril slovensko javnost.

BOJAN POŽAR: Po letih niste ravno rizična skupina, ampak vas je bilo kaj, čisto osebno, strah pred tem?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Ne, morda bi me moralo biti bolj. Ne.


Foto: UPRS

ALJUŠ PERTINAČ: Ampak gospod predsednik, ko ste omenili politično sodelovanje, posebej na začetku epidemije, danes, če smo iskreni, se zdi, da tega političnega sodelovanja ni več. Nenazadnje imamo proteste proti vladi, ki so praktično vsakič bolj številčni, velik del javnosti zahteva dobesedno odhod te vlade, predčasne volitve in tako naprej. Kako recimo vi komentirate to dihotomijo, na eni strani uspešen spopad z epidemijo, za katerega ste rekli, da smo bili praktično vsi Slovenci zaslužni in na drugi strani, da je dobršen del javnosti tako negativno dojemal to vlado Janeza Janše in zahteva njen ne tako hiter odhod.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Tam do sprejetja prvega svežnja ukrepov za spopad z epidemijo se mi je zdelo sodelovanje med vlado in opozicijo vzorno. Tudi sodelovanje med institucijami je bilo vzorno. Nenazadnje sem jaz tukaj gostil sestanek štirih predsednikov, ki je bil izreden. Običajno so ti sestanki konec decembra. Vse se je zdelo, da teče tako kot mora. Zavedali smo se resnosti razmer, odgovornosti politike za zdravje ljudi. Zdelo se je, da tudi zelo težke, zahtevne, ustavnopravne stvari rešujemo tako, da demokracija ni okrnjena, da imajo vsi deležniki v razpravi možnost, da uporabijo in svoje pravice in da zavedajo svojih dolžnosti in da se sprejemajo ukrepi, ki imajo rep in glavo. Potem pa je v neki okoliščini prišlo do začetka razhajanja teh duhov. Sprva se je morda zdelo, da je prišlo samo do nekih kratkih, nepomembnih disputov, danes pa lahko vidimo, da so s časom postala ta nasprotovanja zelo silovita, ki so privedla celo do protestov. Ampak tukaj bi rad ločil, kolikor je to mogoče. Protesti ljudi na ulicah so neka zelo elementarna demokratična pravica in politike ne smejo vznemirjati, razen koliko ji mora posvečati pozornost, ker ti protesti nekaj sporočajo, upravičeno ali ne, ampak sporočajo neko razpoloženje. Druga stvar je pa obnašanje v politiki. Na eni strani morate proteste vzeti resno na vladni strani, pa tudi na opozicijski strani. Na vladni strani v tem smislu, kaj sporočajo protestniki glede ukrepov, ali glede njihove bojazni, da se v Slovenijo skozi vrata zdaj spušča recimo neko avtokratično vodenje države. Opozicija pa, da se od nje pričakuje neko alternativo, če že recimo se zdi, da protesti pravijo, da slovenska javnost ni zadovoljna s to vlado, kar je alternativa. Tudi sicer se mi zdi vredno poudariti za začetek tega pogovora dvoje. Sijajen začetek sodelovanja na začetku, razhod med opozicijo in koalicijo v nadaljevanju upravljanja s krizo, in situacija, v kateri smo sedaj. Če opozicija meni, da vlada tako glede upravljanja s krizo kot glede upravljanja z državo sicer svojega dela ne opravlja dobro ali pa celo zaskrbljujoče, da vendarle da neko alternativo. Rad bi vam povedal, zakaj. Če po odhodu premierja Šarca premier ne bi dobil mandata za sestavo vlade, bi zadnjo nedeljo, to je nedeljo pred tremi dnevi, Slovenci šli na volitve, če bi jih lahko organizirali. Zdaj vaju pa vprašam, kaj bi se dogajalo v času med koncem februarja in sredino maja v Sloveniji, ko ne bi imeli vlade s polnimi pooblastili in parlamentarni boj za volitve? Mislim, da bi bila to najbolj slaba politična slika nezrelosti Slovenije. No, mi smo vlado dobili in vlada je dobro, odlično opravila svoje delo. Če smo zdaj v situaciji pred začetkom gospodarske krize, potem je vprašanje enako. Če opozicija in ima to pravico ocenjuje, da ta vlada slabo opravlja delo, se mi zdi, da je dolžna do neke mere pojasniti javnosti, če zahteva njen odstop ali umik, kaj je alternativa, da gremo na predčasne volitve? Spet bi kot predsednik republike opozoril. Če se bo Državni zbor tako odločil, sem jaz dolžan seveda to upoštevati in razpisati volitve. Ampak to pomeni skoraj pet mesecev časa, v katerem ne bomo imeli vlade s polnimi pooblastili, najprej da pridejo volitve in potem dva meseca, da se vlada oblikuje. Ali če ne bo predčasnih volitev, je to konstruktivna nezaupnica. To je verjetno najbolj čista rešitev, če ima vlada alternativo za, če ima opozicija alternativo za to vlado. Hočem reči, da smo se znašli v okoliščinah, v katerih se moramo zavedati odgovornosti za ravnanje. Prihaja depresija, prihajajo resne razmere, ko bo potrebno ukrepati s polnimi pooblastili, ko bi si jaz želel, da vlada in opozicija še bolj sodelujeta, zdaj se pa zdi, da sodelujeta pravzaprav zelo zelo malo.

BOJAN POŽAR: Gospod predsednik, dve stvari bi samo rad. Rekli ste, ob določeni okoliščini je prišlo do nekega razkola med vlado in med opozicijo. Pa me zanima zdaj na podlagi vaše analize, katere so bile te okoliščine oziroma katera je bila ta okoliščina. Pa še nekaj bi vas mogoče za nazaj vprašal, ker vas nisem utegnil zdaj v tem času. Kako ste vi sprejeli odstop predsednika vlade Šarca januarja? Vas je to presenetilo? Ste imeli kakšne indice ali je bilo to za vas čisto nekaj novega?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: No, mogoče bi odgovoril z anekdoto, ki je resnična. Jaz sem govor za diplomatski sprejem pripravljal na Poljskem, medtem ko sem čakal na sprejem ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza. V uvodu sem napisal, da je kljub manjšinski vladi politično stanje v Sloveniji stabilno. Potem je do mene prišla Petra in je rekla, oprosti, upoštevati boš mogel, da je odstopil minister za finance. In sem malce revitaliziral stanje politične stabilnosti, ampak sklenil, da še vedno kljub temu Slovenija relativno zgledno, glede na to okoliščino, regulira svoje probleme. Potem pa ni minilo 15 minut, ko je prišla Petra še enkrat, je rekla, mislim, da boš mogel korenito spremeniti začetek, tudi premier Šarec je odstopil. Tako da takrat sem se zavedal, da bo situacija zelo zapletena. Moram priznat, da konec januarja vprašanje reguliranje koronakrize zame ni bilo osrednje vprašanje, ko sem razmišljal o tem ali pohitim in razpišemo predčasne volitve, kar je predlagal premier v odstopu, ali morda dam možnost novi koaliciji, da se oblikuje. Vendar v februarju, dlje kot smo šli v tistem mesecu, ki ga imam kot predsednik republike na voljo, za odločitev o mandatarju, bolj mi je postajalo jasno, da potrebujemo vlado. In ko danes kdo reče, da sem se takrat potrudil, da je imenovana vlada, pa naj si bo vlada Janeza Janše ali koga tretjega, takrat sem se dejansko v zadnjem tednu potrudil, rekoč, prosim imejte pred očmi dejstvo, da se kriza s širjenjem virusa nadaljuje. Če bomo brez vlade tri, štiri, pet mesecev, čakajo hude ure Slovenijo, prosim sestavite koalicijo in to se je tudi zgodilo. Zato mi v tem smislu ni žal, kajti, kot sem vam rekel, če ne bi prejšnjo nedeljo imeli predčasne volitve, če bi jih imeli. Zdaj, vi ste vprašali kdaj je prišlo in zakaj do nekega razhajanja. Zadnjič se mi je zdelo, so bili podporniki vlade nekoliko razočarani nad mojo izjavo, ko sem dejal, da bi morala tudi sedanja vlada, tako kot je osamosvojitvena, tukaj smo namreč praznovali 30. obletnico Peterletove vlade, osredotočit svojo pozornost absolutno na stvari, ki so povezane s širjenjem virusa in situacijo, posledicami, ki jih bo to prineslo. Se pravi na gospodarsko in socialno recesijo. In pustite vse druge stvari ob strani. Že v času, tam med prvim in drugim mesecem, se je dalo videt, da se vlada oglaša tudi o stvareh, ki niso nujno povezane s tem. Naj samo rečem, v navednicah, z depešo, potem kasneje s pismom o pravosodju. Te stvari so sicer lahko povsem legitimne, ampak jasno je, da so na drugi strani sprožile neko vprašanje zaupanja, ali ima ta vlada zares željo, da samo strogo regulira najpomembnejše stvari, ali ima še kakšne druge kolateralne interese, s katerimi se pa ne more strinjati in jih podpirat. Prav tako na drugi strani, moram reči, pri opoziciji, se je zelo hitro pograbila prva priložnost, ki je bila, ali zaradi kakšnega Twitta, ali zaradi kakšnega stališča, zato, da se je reklo: To je pa nesprejemljivo, to pa vodi v avtoritarizem, to pa vodi Slovenijo v madžarsko družbo. Bilo je dovolj recimo, da se je sprejelo madžarskega zunanjega ministra najprej na obisk ali pa da se je reklo nekaj drugega, kar je dajalo vtis, kot da na vsak način ta vlada ne želi nič drugega kot čim prej orbanizirat Slovenijo. Jaz pa lahko rečem, kot predsednik republike, glede tega naslednje: Nobenega razloga v vsem tem času nisem videl pri predsedniku vlade ali vladi, da bi želela zavestno, nesorazmerno, nepotrebno odredit demokratična pravila, standarde, običaje nekemu avtoritarnemu vodenju, kot bi morda to lahko naredila, pa ni, to moram priznat. In to pri meni utrjuje občutek, da so morda tudi kritike glede tega pretirane. Jih pa ne jemljem z levo roko. Kritike so, so vržene v prostor in si želim, da bi jih vlada, s svojimi ravnanji, odbila in da bi uspešno dokončala ta mandat.

ALJUŠ PERTINAČ: Ampak gospod predsednik, ko pravite, da niste videli nobenih znakov, da bi šla vlada ali pa predsednik vlade izven ustavnih okvirjev, nekih standardov političnih, ki jih imamo pri nas, kako potem komentirate to zgodbo okoli nagrade nemškega medija Deutsche Welle slovenskemu novinarju Blažu Zgagi. Vendarle na tem seznamu 17. držav, kjer naj bi vlada preganjala novinarje v času epidemije, se je Slovenija znašla kot edina članica Evropske unije. Iz Evrope sta samo še Belorusija pogojno in pa Srbija. Kako vi recimo gledate na to? Se vam zdi, da je to neka stvar, kjer bi bilo prav, da se tudi vi, kot predsednik republike, do tega javno opredelite. Tako glede domače javnosti pa mogoče tudi tuje javnosti.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Najprej, v politiki sem 30 let, od prvih demokratičnih volitev naprej. Naučil sem se, spoznal sem, to spoznanje imam tudi danes v našem pogovoru, da ima politik enako pravico kot vsi drugi, da se izreka o vsem, tudi o medijih. Ampak da je modro, da je pametno, če se komentarjev glede medijev vzdrži. In tukaj bom mogoče razočaral z neposrednostjo, jasnostjo odgovora na vaše vprašanje. Vzdržal se bom teh komentarjev. Rad pa bi vam povedal, če sem prej povedal anekdoto, tudi eno zelo resno stvar v času krize, ki dobro kaže na to, da ima ta vlada posluh za to, da gremo z demokracijo skozi to krizo in da demokracijo na koncu okrepimo, ne pa zradiramo. Jaz se spomnim, to je resnična zgodba, da sem prosil za sestanek pri predsedniku vlade. To je bilo sredi drugega tedna krize. Rekel sem mu, da verjetno pričakuje, da ko bo Državni zbor sprejel zakon, prvi protikorona zakon, bom jaz takoj naslednji dan podpisal ukaz o razglasitvi zakona. Sem rekel: Posvetoval sem se z ustavnimi pravniki, tega ne morem narediti, to bi pomenilo nevarnost, da bi ustavno sodišče postopkovno razveljavilo sprejem zakona, ker nisem upošteval sedemdnevnega roka za pravico do referenduma. In predsednik me je pogledal zelo debelo, je rekel: Pa saj veš, da javnost pričakuje, da zakoni veljajo takoj. Sem rekel: Morda pričakuje, ampak pravila so taka. In takrat bi lahko predsednik vlade rekel glej, to je tvoj problem, ti boš podpisal, ko boš podpisal, vsak prevzema svoj del odgovornosti. Ne. Takrat smo se jaz in on najprej nekajkrat z ustavnimi pravniki, na koncu še predsednik Državnega zbora tako usedli, da smo našli ustavno pravno nesporno rešitev za spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Mislim, da ta zgodba zelo nazorno kaže na to, da tudi, če je kdo imel kakšne razloge za to, da bi, ali pa želje, da bi šel po neki avtokratski poti, je raje prisluhnil argumentom tistih, ki smo opozarjali, da je treba še zdaj toliko bolj spoštovati standarde in smo jih tudi obdržali tako, da te pavšalne ocene, da Slovenija zdaj drsi v neko avtokracijo, glede teh ocen bi bil zelo previden. Treba je biti seveda pozoren na vsako stvar. Najbolj me seveda to moram reči, ne prihajajo ti, ta sporočila iz leve ali desne, vznemirjajo sporočila zlasti v politiki, ki so žaljiva, ki so nestrpna. To se vedno vrača kot bumerang. Prvič sploh to ni spodobno in olikano, da se pove, da se jaz z vami ne strinjam na način, ki ni žaljiv, ampak to se tudi vrača kot bumerang. Ta jezik povzame potem tudi javnost in postane to standard. Ne vem, zakaj smo si v Sloveniji dovolili, da je toliko sovraštva v javnem prostoru, kot ga je. To ni dobro za nikogar.

BOJAN POŽAR: Ampak predsednik, od kod pa potem po vašem mnenju zdaj naenkrat, je to prepričanje tukaj, da se je Janša poskušal uvesti tukaj neko po domače rečeno diktaturo. To prepričanje pri določenem delu javnosti obstaja. Zakaj je po vašem mnenju to?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Rekel sem, da ja. Po mojem je pretirano, glede na mojo izkušnjo v sodelovanju z njim. Kot veste v 30. letih sva s predsednikom Janšo in sodelovala in si tudi hudo nasprotovala. Bila sva tekmeca. Tudi na zadnjih volitvah me on in njegova stranka nista podprla. Nisem v ničemer dolžen predsedniku Janši ničesar, da bi dajal pohvalne ocene, če nebi tako mislil, ali kritičnih, če nebi tako mislil. Vprašali ste me za razlog.


Foto: UPRS

BOJAN POŽAR: Ja, po vašem mnenju razlog.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Zdelo se je, da je bilo v začetek dela nove vlade že vgrajeno pričakovanje, da bo ona, hočeš nočeš, tako ravnala in, da vsak najmanjši znak, ki ga bomo slišali, videli, prebrali, samo dokazuje pričakovanje recimo temu nasprotne javnosti, da predsednik ali vlada želi v to smer. Naj vam rečem naslednjo stvar. Koliko države v Evropski uniji je sprejelo odločitev o izrednih razmerah? Slovenija ne. Slovenija ne. Mi smo šli skozi krizo ne, da bi praktično povozili kakšnega od pomembnih standardov. Seveda je šlo tukaj za omejevanje pravic gibanja vse to. Deloma je to tudi stvar na Ustavnih sodiščih. Vlada se mi zdi se je skupaj z Državnim zborom, skupaj z opozicijo trudila, da je bilo vse skupaj sorazmerno. Tudi tukaj moram reči nekaj, v kompliment opoziciji, jaz mislim, da je opozicija bila v težkem položaju. Najprej je bila šokirana zaradi dejstva, da je uspelo predsedniku Janši sestaviti vlado in, da ni bilo predčasnih volitev. Potem je bila še zaradi razmer na nek način moralno poklicana, da z njim sodeluje takoj in to je bilo sijajno. Ni lahko opoziciji. Jaz sem to rekel tudi enem nedavnem posvetu, kjer je bil tudi predsednik Šarec, predsednik največje opozicijske stranke zraven. Opoziciji v takih razmerah ni lahko, ker si misli, če bomo nekritično pomagali, bodo tukaj sijajni uspehi, vso smetano na naslednjih volitvah bo pa pobrala vlada. Zdaj tvega pa tudi, če reče, vlada mi moramo ponirati za vsako ceno. Slabše kot je, boljše je. vemo iz izkušenj, da se to ne konča vedno dobro in tukaj so ti premisleki zelo težki in zdelo se mi je, da je prehitro prišlo do spoznanja, ali pa do nekega prepričanja, da si ta vlada zaradi teh in onih ravnanj, depeše, twittov, spremnih pisem, ne zasluži zaupanja. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je prišla ta zadeva z maskami, ki naj bi porušila sploh neko zaupanje v poštenost recimo te, v integriteto vladanja. Vse to je seveda naenkrat spremenilo to atmosfero in še enkrat rečem kot nekdo, ki ni nikomur nič dolžan v politiki, zato lahko reče tisto, kar misli, da se ne bo nikomur obrestovalo, ne vladi, ne opoziciji, če se pri kakšni stvari ne bosta povlekli nazaj in se nazaj vrnili za skupno mizo in sodelovali. Prihaja zelo sicer upam, da kratka, ampak zelo težka socialna slika Slovenije. To bo treba znati preživeti. Glejte, najbolj pomemben kredit oziroma najbolj pomembna stvar, ki jo bomo imeli je strpnost, je potrpljenje. Če oblast, tudi opozicija na nek način, celotna politika, ne bo imela dovolj strpnosti, vključno z mano, da bo znala preživeti kakšne kritike, ki bodo tudi nepravične, neutemeljene, pa bodo, ker ljudje se morajo na nekoga, morajo svojo frustracijo na nekoga zliti, potem bo tukaj zelo težko. Mi se moramo pripraviti na to, da bo zahtevno, se da premagati. Slovenija je šla sijajno skozi samo zdravstveno krizo. Ima možnost, da zmanjša povprečno zaostalost za razvito Evropo in tukaj mislim, da bi bila velika moralna in politična škoda, če politika v celoti, oblast in opozicija nebi videli skupnih koristi, če jim to skupaj uspe.

ALJUŠ PERTINAČ: Ampak gospod predsednik, verjetno se strinjate, eno je, če v predčasnih volitvah govori opozicija, drugo je, če jih omenja predsednik vlade. Po nekaterih informacijah bi naj to pač možnost že dal na mizo koalicijskim partnerjem. Če bi do tega recimo prišlo, da predčasnih volitev, bi to bila že šesta vlada po vrsti, ki nebi končala pač mandata, ko nebi prišli do rednih volitev. Ta trend se je začel ravno z vlado, ki ste jo vi takrat vodili. Kaj to po vašem mnenju pove recimo o stanju demokracije, politični kulturi, če hočete, v Sloveniji?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: No mi smo zdaj praktično sredi mandata Državnega zbora. Dve leti sta za nami, dve leti sta še pred nami, pri čemer je eno še leto predsedovanja Evropski uniji. Ne rečem, da bi se mi zdela pametnejša pot, če kdo meni, da ta vlada ali v vrstah vlade ali v vrstah opozicije, ne more opravljati dela. Jaz pa mislim, da ga lahko, če se bi le potrudili. Ampak to ni moja stvar, da ocenjujem. To je stvar Državnega zbora in vlade. Po tem naj vsaj po mojem v tej situaciji pred začetkom socialne in gospodarske krize, pridejo s konstruktivno nezaupnico. Ne s predčasnimi volitvami. Če se bo Državni zbor odločil, da so predčasne volitve, bom seveda ugotovil, da ni mandatarja. Z njim ne bom sili proti volji Državnega zbora in bomo šli na predčasne volitve, vendar vaju moram opozoriti in vse, ki imajo kakšno odgovornost v slovenski politiki. Po tem od recimo junija do skorajda božiča vlade s polnimi pooblastili ne bomo imeli. Slovenija bo drsela v socialno in gospodarsko krizo, v Evropi bo ostala brez pomembnih zaveznikov za naše interese, tam ne bo mogla s polnimi pooblastili sodelovati pri inovacijah, finančnih, gospodarskih in drugih, ki bi pomagale Sloveniji. To bi bil zelo grenak trenutek Sloveniji, ki ga ne potrebuje. Torej ali konstruktivna nezaupnica, če bi slučajno vsi ocenili, da s to vlado ne gre ali pa, kar si mislim, da je prav, da ta vlada dokonča mandat, ki ga je dobila. Mislim, da bi bila to najboljša pot, da so tukaj dobri potenciali. Moram pa seveda tukaj še enkrat ugotoviti, da bi se bilo treba kakšenkrat mogoče ustaviti predem pohitiš z kakšno izjavo ali ravnanjem. Mislim na interese ali pa razmišljanje drugega. Se vživeti v opozicijo in na drugi strani v vlado, se razumet, da bo obema stranema hudo v tej krizi in se vzdržati ravnanj ali izjav, ki po nepotrebnem razburjajo javnost.

BOJAN POŽAR: Pa imamo zdaj recimo po vašem mnenju neko vlado, ki je šla čez neke politične mostove, levo, desno?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: No gotovo je bilo presenečenje…

BOJAN POŽAR: Zato, ker očitki so, da imamo tudi celo skrajno desno vlado, čeprav sta noter praktično dve levi stranki?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Glejte, ko smo prej govorili o nekem političnem šoku, ki je sledil imenovanju in prisegi te vlade, smo govorili prav zato, ker sta prišli skupaj dve stranki, ki sodita recimo v desnosredinsko politično družino in dve, ki sodita v liberalno sredinsko. V tem smislu sem jaz dejal tudi javno, da je to glede na prihajajočo zdravstveno krizo hvale vredno, da so prepoznali nujnost situacije in si zadali težko nalogo, da dva politična tabora, ki o mnogočem razmišljata zelo drugače – o pravosodju, o medijih, o marsičem, vendarle gresta skupaj. Tukaj se kot nekdo, ki je na koncu koncev tudi predlagal mandatarja predsednika Janšo, se mi zdi lahko, dovolim reči, se mi zdi, da bi tudi on lahko pripomogel s tem, da se vzdrži od kakšne izjave ali ravnanja k temu, da bi šle stvari naprej. Ker grejo v redu. Se mi zdi škoda, da bi Slovenija pokvarila imidž, ki si ga ustvarja. Res je, da sem in tja pišejo tudi o tem, da je nizka raven tega ali onega. To je v redu. Ampak če bi Slovenija dobro nadaljevala… pazite, zdaj bomo priča predvsem dolžniški krizi. Vse države so se zadolževale. Ne vem koliko časa imamo zato, ampak vse države, vključno s Slovenijo, se zadolžujejo zato, da pomagajo prebivalstvu. To ni enako zadolževanje kot je bilo tisto za polnjenje bančne luknje. Vendar v osnovi je dolg dolg, zmanjša tvojo suverenost. To se zdaj na veliko dogaja in vidite poskuse nemško-francoskega pred dvema dnevoma, da bi z neko vmesno fazo med subvencijami in kreditiranjem s 500 milijardnim fondom pomagali oživiti evropsko gospodarstvo. Ta dolg bo potrebno tudi sanirati. Zdaj rabimo vlado, ki bo torej skupaj s strokovnjaki, široko strokovno javnostjo, pogruntala ravnanja Slovenije zato, da bomo iz krize izšli močnejši kot smo bili vanjo pahnjeni spričo epidemije. Jaz mislim, da ta možnost je. Kdor podcenjuje priložnost, ki jo ima Slovenija – Slovenija ima zdaj veliko priložnost. To pravim na začetku te krize in se spomnita, ko sem postal predsednik vlade leta 2008, sem takrat dejal, da gremo v hudo krizo, da bo težko. In seveda, vsaka kriza je priložnost, ampak priznam, sem takrat rekel kot predsednik vlade, da vidim zdaj najprej velike probleme in zelo malo priložnosti. Zdaj pa moram reči, tudi na osnovi mojih izkušenj od takrat. Zdaj vidim zelo veliko priložnosti. Bo težko, bo zelo težko. Ampak se da v naslednjem letu z eno premišljeno politiko in sodelovanjem v politiki marsikaj narediti in doseči povprečno razvitost Evropske unije.

ALJUŠ PERTINAČ: Predsednik, vprašanje volilnega sistema je vprašanje s katerim ste se vi veliko ukvarjali zdaj v tem svojem drugem mandatu. Vemo, ustavno dopusten volilni sistem imamo samo še do decembra letos. Kako zdaj ob razdeljenem političnem prostoru, koliko možnosti vidite, da bi vendarle potrebna ustavna večina za spremembo volilnega sistema, da bi ob tako razdeljenem političnem prostoru prišli do legalnega in legitimnega volilnega sistema. Verjetno si nihče ne predstavlja, da bi morali volitve razpisati po volilnem sistemu, ki po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Zdaj, da bo javnost, ki se je ni potrebno ukvarjati s tem na videz akademskim problemom razumela, kakšno težo dajem temu problemu, bi rad recimo gradiral probleme. Če imamo recimo na prvi stopnji zdravstveno krizo. Če imamo na drugi strani njeno nadaljevanje, socialno in gospodarsko depresijo, je na tretji stopnji dejstvo, da Sloveniji grozi, da v kolikor ne bomo spremenili volilne zakonodaje do konca leta, z začetkom prihodnjega leta vstopamo v politični ustavno pravni kaos. To rečem z vso odgovornostjo. Mislim, da se tega zavedajo tudi prvaki vseh strank. To moram reči brez razlik. Vsi razumejo magnitudo tega problema. To bi kompletno streslo Slovenijo. Recimo, da se nič ne zgodi do konca leta. V letu in pol smo veliko naredili. Kot veste, sem predsedoval temu posvetovalnem organu, ki je iskal rešitve. Bili smo že zelo blizu, da bi morda prišli do ene od dveh rešitev. Zdaj nam ostane morda druga. Vsekakor se stranke zdaj strinjajo, da je treba sesti za mizo. To me veseli, ker sem tudi dejal, da sem pripravljen kot predsednik države izkoristiti mislim da 224. člen poslovnika in nagovoriti Državni zbor v juniju in to bom verjetno tudi storil. Če bi se slučajno zgodilo, da politiki ne bi uspelo na en ali drugi način uveljaviti odločbe ustavnega sodišča, bo vsak razpis volitev od 1. decembra prihodnjega leta naprej ustavno sporen. Zdaj mi pa povejta kaj se bo zgodilo v slovenski politiki in širše v družbi, ko bom, če bom moral v okoliščinah, ko ne bo spremenjenega volilnega sistema, podpisati ukaz o razglasitvi volitev, vedoč, da ta lahko roma na ustavno sodišče in da bo polovica javnosti imela volilni sistem za nepoštenega. Zato pravim, to je zdaj pa erste klasse problem. Javnost zanj se veliko ne ukvarja, ne ve. Na koncu koncev, saj se jim tudi ni treba, zato smo mi poklicani, da ga rešimo. Ampak ga moramo rešiti do decembra. Drugače upam, da nihče ne dela kakšnih računic iz tega, da se mu splača, da bi bile naslednje volitve nelegitimne. Mislim, da ne. Tega občutka nimam. Vsi so vedno zelo disciplinarno, vneto hodili na posvetovanja. Jaz sem imel osem krogov potovanj. Prišli smo zelo daleč. No, potem se je pač tam ob razpadu vlade zalomilo tudi z glasovanjem, bil je en glas premalo. Zdaj bomo poskušali znova. To je zelo, zelo pomembno vprašanje.


Foto: UPRS

ALJUŠ PERTINAČ: Ja upamo, da je ta vaš optimizem upravičen. Vendarle ste dolgoprogaš v politiki. Gremo proti koncu našega pogovora. Mogoče, če se malo dotaknemo še zunanje-političnih razmer. Se strinjate z oceno, da bo Evropska unija iz te koronakrize, če ji smemo tako reči, šla še bolj razdeljena kot je bila prej? Recimo na eni strani imamo ta spor Nemčije z Evropsko komisijo glede pač korona evropskih obveznic. Bojazen se pojavlja v Sloveniji, da recimo ne bomo del tega nekega novega mini Schengena. Ljudje se sprašuje zakaj Avstrija z nami ne odpre meje, če vendarle smo najuspešnejše premagali epidemijo. Kako vi vidite vse to?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Torej kot veste, sem velik zagovornik Evropske unije. Pripadam celo tisti ozki manjšini v Evropski uniji, ki zagovarja federalizem. Ne jutri, ampak v prihodnosti, torej še bolj povezano Evropsko unijo. Dejstvo, da se Evropa ni odzvala pri ilegalnih migracijah pred petimi leti, da ste zdaj ni odzvala pravočasno pri zdravstveni krizi samo kaže na to, da tako nepovezana kot je, na take situacije tudi ne more pravočasno odreagirati. To nas skrbi. Obe možnosti sta od tukaj naprej. Možnost, da gre Evropi slabše, da se znova vrača k nacionalnim politikam, ali pa da gre naprej, da se poveže. Ta hip je težko ugotovit, v katero smer bo šla. Jaz verjamem v to, da obstoji dovolj politične modrosti, da se vsi zavedamo, ne samo da je Evropska unija garant miru, ampak da je tudi garant blaginje. Vsak drug proces, ki bi vodil vstran od tega, ogroža tudi interes Slovenije. Slovenija bo preživela, kot suverena država, tudi, če bi prišlo do hudih distorzij v Evropski uniji. Vendar bo preživela slabše. Ne vem zakaj bi to dopuščali. Borimo se za to, da bi bila Evropa in da bi bila močna Evropa.

BOJAN POŽAR: Predsednik bo se šel strankarsko politiko?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Ne.

BOJAN POŽAR: Ko mu poteče mandat.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Ne. Ko bom zaključil ta mandat, vsaj tak je načrt, se bom iz politike tudi umaknil.

BOJAN POŽAR: V Evropsko unijo ali?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Ne. Iz strankarske politike gotovo.

BOJAN POŽAR: Prej, ko sem se sprehodil po tem hodniku, so slike vseh bivših predsednikov. Leta 2022, ko vam poteče mandat, kakšen predsednik bi moral po vaše prit? Takšen, ki bo delal, ki bo imel podoben slog vašemu ali takšen, ki bo imel podoben slog tistemu od prej?

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Takega, ki ga bodo izbrali ljudje na neposrednih volitvah. In mislim, da je dobro, da ima Slovenija sistem, v katerem izberejo volivci, volivke predsednika republike. Vem, da so v Evropi tudi sistemi, kjer parlament izbere to, vendar pa se mi zdi, da je za Slovenijo dobro, da je predsednik izvoljen s strani ljudstva. Da je to ena pomembna zavora ali ravnovesje ali en vzgon v politiki, ki je pomemben za stabilnost.

ALJUŠ PERTINAČ: Mogoče samo še eno vprašanje, gospod predsednik. Ste zdaj že izrazili podporo in solidarnost vsem evropskim državam in njihovim voditeljem? Oba občudujeva ta vaš napor, tudi jezikovni.

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR: Najprej se ni začelo z željo, da bi dejansko v vseh uradnih jezikih nagovoril. Želel sem v jezikih, v katerih sem znal nagovoriti, tiste narode, ki so bili najbolj prizadeti, vendar sem potem naletel na odziv, ki ni bil pričakovan. Predsednik Mattarella mi je celo v slovenščini odpisal, predsednik Macron mi je napisal čudovito pismo, španski kralj se je oglasil s sijajnim dopisom. Vse to mi je dalo vedet, da se pravzaprav zelo pogrešamo v tem času. Izolirani so tudi voditelji, narod pogreša. Sem začel razmišljat, da bi prav v luči dneva Evrope 9. maja naredil nekaj kar še nihče ni in to je v njihovih jezikih nagovoril vse voditelje in narode. Videli ste potem, kakšni so bili odzivi, imenitni. Tega se ne bi še enkrat lotil, ker mi je to vzelo veliko noči, je zelo zahtevno. Ampak nekaj bi vam rad rekel. Bolj kot sem potem prebijal skozi jezike, bolj sem opazoval, kako zelo čudovita, različna sicer, ampak čudovita je Evropa v tej svoji različnosti. In to da 27 narodov, držav drži skupaj in da predstavlja tako rekoč skoraj pol milijardno skupnost, hkrati pa je vse manj pomembna v svetovnem dogajanju, navznoter z velikimi razhajanji, z Brexitom, s celo vrsto varnostnih odzivov okrog, mi je postalo jasno, kako se je vredno potrudit za Evropo in to je bil moj osebni prispevek k temu, in tako so tudi voditelji razumeli to. Tako rekoč skoraj vsak, ali me je poklical ali mi je odpisal, ali se je v slovenščini zahvalil nazaj, kot recimo litvanski. Lepo.

ALJUŠ PERTINAČ: Gospod predsednik, najlepša hvala za ta pogovor. Gledalke, gledalci. To je bil predsedniški že 442 Faktor na TV 3. Mi se v živo spet vidimo prihodnji ponedeljek, predvsem pa ne pozabite, ni vseeno kaj kdo reče.