Predsednik Pahor ob prejemu priznanja foruma Crans Montana "Prix de la Fondation" pozval k nujnim spremembam in celostni obravnavi vprašanja širitve Evropske unije na Zahodni Balkan

Ženeva, 28. 6. 2019 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na posebno povabilo Jeana-Paula Carterona, ustanovitelja in častnega predsednika mednarodnega foruma Crans Montana, mudi v Ženevi na zasedanju ob sklenitvi 30. letnice foruma. Tokratno srečanje poteka pod naslovom “So mir, razvoj in stabilnost postali sanje?” (»Have peace, development and stability become a dream?«).

V luči jubilejnega zasedanja je predsednik Republike Slovenije na posebni slovesnosti prejel odličje “Prix de la Fondation”, ki ga forum Crans Montana podeljuje najuglednejšim osebnostim iz sveta politike, diplomacije in drugih področij za njihov pomemben prispevek in prizadevanja za mir, svobodo in demokracijo. Vročitev so prireditelji utemeljili kot priznanje predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju za njegovo neomajno zavezanost k ohranjanju vrednot Evropske unije ter njegova prizadevanja pri spodbujanju in doseganju miru in blaginje na Zahodnem Balkanu.

Predsednik Pahor v Ženevi prejel priznanje foruma Crans Montana "Prix de la Fondation"
Foto: UPRS

Predsednik Pahor je slavnostni govor posvetil nujnosti spremembe strategije širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Opozoril je, da se je dosedanji model reševanja odprtih dvostranskih vprašanj med državami in izvajanja reform znotraj njih izpel, zato ne zagotavlja strateškega napredka držav in celotne regije. Predsednik republike je dodal, da so voditelji držav procesa Brdo Brijuni na letošnjem srečanju v Tirani sprejeli stališče, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan geopolitično vprašanje, in da lahko neustrezna ravnanja privedejo v zaostritev varnostne situacije v regiji. Poudaril je, da bi Evropska unija morala projekt širitve na Zahodni Balkan obravnavati kot celoto. Spoznanje soodvisnosti glede lastne prihodnosti bo države dodatno spodbudilo k urejanju dvostranskih in notranjepolitičnih vprašanj, je ocenil. "Vsekakor dosedanja strategija ni zadostna in potrebujemo alternative," je pozval predsednik Pahor. "Zahodni Balkan je velika razvojna priložnost," je poudaril in se forumu Crans Montana zahvalil za priznanje z besedami, da mu bo velika spodbuda pri prizadevanju za zagotavljanje trajnega miru, varnosti in blaginje na Zahodnem Balkanu in v združeni Evropi.

Priznanje so doslej prejeli evropski in svetovni voditelji, ki jim je skupno iskreno in trdno prepričanje v spoštovanje temeljnih vrednot demokracije ter boljši, prijaznejši svet za vse: sedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in nekdanji predsednik komisije José Manuel Barosso, nekdanji poljski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Lech Wałęsa, nekdanji češki predsednik Václav Klaus, nekdanji izraelski predsednik Šimon Peres, nekdanji generalni sekretar OZN Butros Butros-Ghali in nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto.

Predsednik Pahor v Ženevi prejel priznanje foruma Crans Montana "Prix de la Fondation"
Foto: UPRS


V nadaljevanju je celotno besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Zelo sem počaščen.


Rad bi se vam zahvalil za to priznanje. Jemljem ga kot dodatno spodbudo za moja prizadevanja v prid mirnega reševanja vseh sporov in trajnega miru, zlasti na področju Zahodnega Balkana. Ob tej priložnosti bi glede razmer na Zahodnem Balkanu in njegove evropske perspektive rekel naslednje.


Obstoječa mednarodno pravna in politična arhitektura, ki je zlasti po sklenitvi Daytonskega sporazuma omogočala relativen mir in varnost v tej regiji, doživlja resne preizkušnje. Sem in tja smo sicer priče spodbudnim znamenjem. Toda postaja vse bolj jasno, da se je dosedanji model reševanja odprtih dvostranskih vprašanj med državami in reformami znotraj držav izpel. Tak kot je v prihodnje ne zagotavlja strateškega napredka držav in celotne regije. To vse bolj prepoznavajo tudi politični voditelji držav v regiji. Na zadnjem srečanju voditeljev držav procesa Brdo Brijuni v začetku maja v Tirani smo v končno deklaracijo med drugim zapisali, da je vprašanje širitve Evropske unije na področje Zahodnega Balkana geopolitično vprašanje. To, s konsenzom sprejeto stališče, je potrebno razumeti z več vidikov.


Prvič, dokopali smo se do spoznanja, da bi morebitno odlaganje procesa širitve Evropske unije in povečevanje varnostnih tveganj lahko povečalo možnost, da postane področje Zahodnega Balkana znova prostor neposrednega soočanja svetovnih velesil. To bi bilo za varnost in blaginjo ljudi na Zahodnem Balkanu zelo slabo.


Drugič, na podlagi izkušenj smo ugotovili, da separatno pogajanje Evropske komisije s posameznimi vladami držav v regiji očitno ne prinaša želenih rezultatov. Sicer so tukaj nekateri pomembni napredki, vendar ne vzbujajo resnega navdušenja. Seveda je potrebno s temi pogajanji nadaljevati, vendar se izkazujejo za nezadostne.


Tretjič, čeprav tega nismo izrecno napisali začenja v naših razpravah nekako prevladovati spoznanje, da mora Evropska unija ob dvostranskih pogajanjih z državami v regiji imeti bolj pred očmi in upoštevati regijo kot celoto. To je tudi moj nocojšnji poudarek.


Vsi se zavedamo, da širitev Evropske unije tudi po oblikovanju nove Komisije v naslednjih petih letih ne bo njena prioritetna naloga. Kljub temu izražam upanje, da bo v načrtu svojih aktivnosti imela širitev na Zahodni Balkan. Mislim, da bi bila dobrodošla sprememba, če bi Evropska komisija v političnem smislu, ne strogo v postopkovnem smislu, začela novo poglavje širitve na Zahodni Balkan tako, da bi ga jemala kot celoto.


Takoj in v celoti razumem pomislek, da govorim in predlagam paketno obravnavo Zahodnega Balkana. S tem naj bi podcenil različne hitrosti reformnih procesov v posameznih državah in jih podredil odvisnosti od uspehov v drugih državah. Priznam, da je to deloma res. Toda ta slabost tega pristopa je tudi njegova velika moč in priložnost. Če bodo države na Zahodnem Balkanu dokončno spoznale, da so pri vključevanju v Evropsko unijo med seboj odvisne, se bo prej ali slej sprožil proces urejanja dvostranskih vprašanj, ki jih v sedanjem konceptu širitve EU ni mogoče rešiti.


Res je, da so vprašanja domačih reform, ki zadevajo vzpostavitev pravne države, boja proti korupciji, spoštovanja človekovih pravic najprej in predvsem notranjepolitično vprašanje sleherne posamezne države na Zahodnem Balkanu. Toda res je tudi, da so nekatera temeljna vprašanja, med drugimi na primer določitev meja in medsebojna diplomatska priznanja, multilateralna vprašanja. Če bi to v političnem smislu Evropska unija bolj upoštevala v strategiji širitve na Zahodni Balkan, bi lahko v naslednjih petih ali desetih letih dosegli po mojem mnenju opazne napredke.


Zavzemam se tudi, da se da širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan v celotnem dosjeju širitve Evropske unije poseben status. Poglejmo evropski zemljevid. Okrog in okrog držav Zahodnega Balkana so države članice Evropske unije. Samo še Švica, ki noče postati članica EU, je taka siva lisa na tem zemljevidu. Že to nas navaja na ugotovitev, da vključitev vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo naravna, logična, politična, celo geopolitična odločitev. To je po mojem mnenju toliko lažje, ker je absorbcijska kapaciteta EU to absolutno sposobna prenesti. V primerjavi s širitvijo EU v Ukrajino ali Turčijo je to majhen, sprejemljiv zalogaj.


Spoštovane dame in gospodje.


Popolnoma mi je jasno, da v EU vlada utrujenost od dosedanje širitve. V mnogih državah članicah ni navdušenja nad novo širitvijo. V nekaterih državah članicah je opazna celo odkrita zadržanost do nove širitve. Nocoj in sicer poudarjam, da je problem širitve na Zahodni Balkan poseben problem, ki je v bistvu priložnost. V bistvu je priložnost za win-win situacijo, kjer bi pridobila tako Evropska unija kot države Zahodnega Balkana. Seveda bi uvozila nekaj njihovih problemov, toda ti so na koncu vseh koncev rešljivi samo pod pogojem članstva teh držav v Evropski uniji.


Zame bi bilo zelo spodbudno znamenje, če bi komisar nove evropske Komisije za širitev imel skupen dosje Zahodni Balkan. Priznam, da je glede take strategije nekaj odprtih vprašanj, vendar menim, da bi se lahko v relativno kratkem času v dialogu z vladami držav na Zahodnem Balkanu našli dobri odgovori. Vsekakor dosedanja strategija ni dobra in potrebujemo alternative. Če jih ne bomo našli, bomo priče velikim zamudam pri vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. To bi lahko imelo resne posledice za mir in varnost v regiji.


Spoštovane dame in gospodje.


Zahodni Balkan je velika razvojna priložnost. Najprej za narode in ljudi, ki tam živijo, pa tudi za stabilnost in blaginjo Evropske unije. Čeprav je širitev Evropske unije ultimativnega pomena za njihovo prihodnost, pa morajo ti narodi in države same opraviti večji del zahtevnih nalog. Ena, ki se ji izmikajo in je najtežja, je proces sprave. Dobro razumem kompleksnost tega procesa. Vendar pa je življenjskega pomena. V bistvu je v dolgoročnem smislu najpomembnejši steber njihove varnosti, razumevanja in sodelovanja.


Spoštovane dame in gospodje.


Ponovno bi se vam rad zahvalil za prejeto priznanje. Pred nami je glede uveljavitve načela mirnega reševanja sporov, zlasti na Zahodnem Balkanu, ter zagotavljanje trajnega miru varnosti in blaginje v združeni Evropi še veliko dela. Vaše priznanje mi bo v tem smislu v veliko spodbudo.