Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji prireditvi ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil osrednje prireditve ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji, kjer je imel tudi govor.


Foto: Stanko Gruden/STA

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji prireditvi ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji
Velja govorjena beseda!

Spoštovani predsednik Evropske centralne banke,
spoštovani guverner Banke Slovenije,

Kmalu po ustanovitvi lastne države smo Slovenci uvedli tudi lasten denar. Čeprav je bil slovenski tolar že dvanajsta vrsta denarja v manj kot sto letih na naših tleh, smo do njega čutili nek poseben odnos. Imeli smo ga radi. Bil je valutni znak naše samostojnosti in istovetnosti. Svojo vlogo, malo daljšo od desetletja, je opravil precej dobro.

Toda tudi v času slovenskega tolarja smo njegovo vrednost za praktične potrebe sprva preračunavali v nemške marke in kasneje evro. V tem smislu je bilo v luči naše vključitve v Evropsko unijo edino smiselno, da čim prej in čim bolj celovito izpolnimo pogoje za prevzem evra. Menjalni tečaj je bil določen junija 2004, podobe slovenskih evrskih kovancev so bile predstavljene jeseni leta 2005. Marca 2006 se je začelo dvojno označevanje cen, v evrih in tolarjih. Spomladi tega leta so bile sprejete odločitve o uvedbi evra v Sloveniji v vseh ključnih institucijah Evropske unije.

Banka Slovenije in Ministrstvo za finance sta tedaj izvrstno opravili njuni nalogi pri zamenjavi denarja in prilagoditvi plačilnih sistemov. Pomembno vlogo je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je s svojim projektom Pricewatch preprečila neupravičene podražitve blaga in storitev.

Tako je Slovenija pred desetimi leti, leta 2007, postala prva v skupini desetih držav, ki so se leta 2004 pridružile Evropski uniji in je tri leta kasneje prevzela evro. Na vse skupaj smo lahko precej ponosni.

Čas vstopa Slovenije v evrsko območje je, kot se je jasno izkazalo kasneje, sovpadal s časom prvih znakov največje finančne krize in največjega krčenja svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Ko je kriza v polnosti konec leta 2008 in zlasti leta 2009 dosegla Slovenijo, je bilo mogoče slišati mnenja, da nam bi bilo lažje, ko bi v tistih časih imeli lastno valuto. Ne tedaj, ne danes, ne mislim, da bi bilo to res bolje. V tistih najbolj surovih časih in danes, ko se zdi, da smo se dokončno potegnili iz najhujšega, je za Slovenijo bistvenega pomena, da v vseh razsežnostih, tudi valutni, ostane v najbolj povezanem delu Evropske unije. To je naš strateški, vitalni interes. Zato Slovenija vselej poudarja njeno privrženost iskanju slehernih rešitev, ki bodo Evropsko unijo še bolj povezale in okrepile.

Slovenija zelo dobro razume kompleksnost položaja v evrskem območju po izhodu iz finančne krize. Različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim političnim in ekonomskim razmeram v svetu močno vplivajo na prihodnost evra. Vendar sem domala prepričan, da bomo pravočasno našli prave rešitve in da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar.

Slovenija je torej zelo naklonjena ohranitvi in okrepitvi evra in Evropske unije. Zato si bo z drugimi članicami monetarne unije prizadevala, da bi po obetavnih reformah, ki so bile sprožene glede monetarne in fiskalne unije pred petimi ali šestimi leti, sedaj in prihodnje z njimi intenzivno nadaljevali. Ni prepričljivih razlogov za njihovo odlašanje. Skupna valuta je ena največjih pridobitev skupne evropske politike in njeno graditev je potrebno znova intenzivno nadaljevati.

Nikoli nismo potrebovali združene in močne Evropske unije kot jo sedaj in v prihodnje. Razdeljeni smo šibki, povezani smo močnejši. Samo povezani lahko v spremenjenih razmerah 21. stoletja uveljavimo naše skupne vrednote in naše skupne interese. Navznoter in navzven. Slovenija se bo glede tega potrudila po svojih najboljših močeh.


Foto: Daniel Novakovič/STA