Predsednik republike Borut Pahor slavnostni govornik na prireditvi ob mednarodnem dnevu miru

Govor predsednika republike Boruta Pahorja na prireditvi ob mednarodnem dnevu miru ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje.

Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju, Miren-Kostanjevica, 21. september 2013

Spoštovani,

v ponedeljek odhajam na zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New York. Prihodnji teden bo tam stičišče svetovne politike in diplomacije. Razpravljalo se bo o številnih problemih sodobnega sveta. Toda tudi pozornost svetovne javnosti bo osredotočena na vprašanje koliko dejanske moči ima OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter za reševanje sporov po mirni poti.

Najbolj aktualno in akutno je sirsko vprašanje. Spričo svoje kompleksnosti je odprlo številne dileme, na katere ni mogoč enostaven črno bel odgovor. Svet bo najbolj zanimalo, ali se bo ta tragedija rešila po politični poti, z mandatom varnostnega sveta, ali bo na koncu prišlo do enostranskega vojaškega posega zaradi odpovedi mirovne diplomacije.

Slovenija z veliko zaskrbljenostjo in žalostjo spremlja tragično usodo sirskega ljudstva. Kolikor jih na eni in drugi strani ni pobitih, so razseljeni. Zoper nedolžno civilno prebivalstvo, vključno z otroki, je bilo uporabljeno strogo prepovedano kemično orožje, prvič v tem stoletju. Slovenija je, tako kot številne druge države, ostro obsodila to barbarsko dejanje in se zavzela za primerno ukrepanje mednarodne skupnosti z mandatom Varnostnega sveta združenih narodov. Sprva se je zdelo, da bo Varnostni svet paraliziran zaradi različnih interesov velikih sil. Čeprav še ni zagotovil, da se to dejansko ne bo zgodilo, pa Slovenija zelo pozdravlja diplomatski napor ZDA in Ruske federacije za politično rešitev sirske krize.

Soglasno ukrepanje mednarodne skupnosti v takih krizah kot je sirska, bi okrepilo zaupanje svetovne javnosti v mirovno vlogo OZN. Po drugi svetovni vojni je svet ustanovil to organizacijo prav zaradi zavarovanja mednarodnega miru in varnosti. Za razliko od prvega neuspelega poskusa z Društvom narodov pred drugo svetovno vojno, OZN uspešnejše uteleša prizadevanja za mirno reševanje sporov.

Toda od njegove ustanovitve sredi prejšnjega stoletja do danes se je svet temeljito spremenil in z njim razmerja moči. V tej luči se postavlja vprašanje, ali jih lahko napovedana reforma OZN pravočasno in učinkovito prenese v svojo posodobljeno strukturo, da bo ohranila svojo mirovno vlogo. To potrebo štejem za eno najpomembnejših na globalni ravni.

Za trajen svetovni mir ni nobenih zagotovil, ta mir ni samoumeven in zanj si je potrebno aktivno prizadevati. To je zlasti pomembno zato, ker del sveta še vedno pretresa gospodarska kriza in z njo hude socialne stiske ljudi. Ves svet pa, bolj kot kadarkoli prej, drhti od jeze zaradi povečevanja razlik med bogatimi in revnimi, tako znotraj držav kot med njimi.

Te povečane socialne napetosti so humus nestabilnosti in oziranja po radikalnih rešitvah. Prav tako je v njihovi naravi, da lahko hitro spremenijo svojo socialno dimenzijo upora v nacionalno. Zaradi vsega tega je tako pomembno, da se svet lahko zanese na OZN, kot dejavnik mednarodnega miru in varnosti. Slovenija bo pri tem tvorno sodelovala.

V Sloveniji so sicer precej redke prireditve, ki bi v ospredje postavljale pomen svetovnega miru. Ta, tu na Cerju je zato toliko bolj pomembna, zlasti ker dobiva žlahtnost tradicionalnosti. Poleg tega je v njej neka paradoksalna simbolika. Prve zamisli o spominskem stolpu so bile osredotočene na slavljenje tistih, ki so dali srce in življenje za našo zahodno mejo. Še danes je tako.

Toda od prvih zamisli do postavitve je minilo toliko časa, da je samostojna Slovenija postala članica Evropske unije in je dobila perspektiva čezmejnega sodelovanja še povsem novo kvaliteto. V tem smislu je danes v tem spominskem stolpu vgrajeno tudi upanje na iskreno prijateljstvo s sosednjim narodom in z vsemi narodi.

Zavoljo tega je lepo biti tukaj. Slovenski človek se ponosno spominja svoje upornosti, hkrati pa pogumno gradi mednarodno prijateljstvo. Sosedje in prijatelji od drugod pa v njem ne vidijo samo znamenj naše narodnostne grenkobe iz preteklosti, ampak tudi odprto roko in prisrčno povabilo za sodelovanje in oblikovanje skupne prihodnosti. Lepo je biti tukaj, ker kraj in spomenik izpričujeta plemenito sporočilo.

Slovenci in naši narodi v soseščini si lahko in si moramo prizadevati za svetovni mir. Vendar pa je ta od nas odvisen v manjši meri. Zanj bomo pravzaprav naredili največ, če bomo naše medsebojne priložnosti in probleme v duhu medsebojnega spoštovanja ter zaupanja in v dobri veri reševali sproti.

Srečal sem se, tudi večkrat, z vsemi štirimi predsedniki sosednjih držav. Vsi smo zelo zavezani sodelovanju, sosedstvu in prijateljstvu. Zavezali smo se tudi po naših najboljših močeh k tem vrednotam nagovarjati ljudi. Prosim sprejmite moj današnji govor tudi s tem sporočilom.