SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike na slavnostni podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije

Ljubljana, 6. 3. 2017 | govori



Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slavnostne podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2016, kjer je imel slavnosti nagovor.

Govor predsednika republike objavljamo v nadaljevanju, velja govorjena beseda.


Spoštovane gospe in gospodje,

zanimivo je, da še vedno spremljamo dva hkratna, zaenkrat ne-izključujoča procesa.

Prvega, ko je svetovna gospodarska aktivnost tudi na začetku letošnjega leta spodbudna. Celo Evropska komisija, ki poudarja politično negotovost, za letošnje leto napoveduje pozitivno gospodarsko rast vsem članicam.

In drugega, ko prvič po 25. letih od padca Berlinskega zidu obstoji splošno strinjanje o povečanju varnostnih in političnih tveganj za miren razvoj sveta in opazno povečanje nepredvidljivosti glede prihodnjega razvoja Evrope in sveta sploh.

Ko se je torej pred nekaj leti že ponujal vtis, da je svet premagal največje krčenje svetovnega gospodarstva po 2. svetovni vojni, so njegove posledice neposredno po koncu krize sprožile stare in nove dejavnike varnostnih tveganj, ki jih je treba obravnavati z vso resnostjo.

Kako naj se v takem položaju znajde Slovenija, da bo še naprej mirna in varna in da bo še naprej krepila okrevanje gospodarstva in družbe nasploh?

Prvič, ne sme oklevati z potrebnimi strukturnimi spremembami za okrepitev konkurenčnosti gospodarstva, njegovega internacionaliziranja in skrbi za njegovo socialno vzdržnost.

Drugič, po svojih najboljših močeh si mora prizadevati za ohranitev in okrepitev Evropske unije. Na njena tržišča izvozimo skoraj 72% vsega izvoza. Tudi sicer politično, varnostno, kulturno evropska domovina za nas predstavlja perspektivno okolje. Prizadevanje, boj za Evropo, boj za preživetje in okrepitev Evrope, je v našem vitalnem nacionalnem interesu.

Tretjič, v letošnjem letu moramo biti posebej pozorni na ohranitev dobrososedskih odnosov, zlasti s Hrvaško. Gre za vprašanje, kako bosta znali obe državi inteligentno uveljaviti arbitražni sporazum in dokončno rešiti mejni spor. To je edini način, da se bosta v tem smislu izognili vnovični nevarnosti za njuno paralizo doma in izolacijo v svetu. Če bo tako, potem ne Hrvaške in ne Slovenije tudi morebitna povečana politična in varnostna tveganja na Zahodnem Balkanu ne bodo preveč neposredno prizadela. Še več, skupaj jih bosta lahko pomagali reševati.

Četrtič, Slovenija si mora prizadevati za dobre odnose z vsemi svetovnimi supersilami in ne sme imeti po svetu med državami, ne glede na razlike med nami, nobenega sovražnika. To je neposredno pomembno tudi za slovensko gospodarstvo. Dolgoročno moramo okrepiti naš imidž miroljubne države, ki po mirni poti reši tudi najbolj zapletena vprašanja in tudi drugje po svetu pomaga, da se za rešitev problemov izognemo uporabi sile.

Petič, zaradi povečanih varnostnih tveganj smo dolžni premišljeno investirati v posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema. Kot rečeno, Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena. Vendar moram, kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil, spričo mojega vedenja o razmerah v regiji, Evropi in svetu, storiti vse, da Slovenci v teh prelomnih časih ne podcenimo posrednih varnostnih tveganj. Gospodarstvo prosim za razumevanje.

Spoštovane gospe in gospodje,

letošnje poročilo o globalnih tveganjih (The Global Risks Report 2017) je letos na 1. mesto med dejavnike tveganja postavilo naraščajoče dohodkovne in premoženjske razlike. Iz mojih prejšnjih govorov se boste gotovo spomnili tega mojega poudarka. Mislim, da smo priče naraščajočemu soglasju, da smo vsi, ki želimo ohraniti liberalno demokracijo in tržno ekonomijo, dolžni obe reformirati tako, da bosta socialno razlikovanje naredili vzdržno.

V istem poročilu je poudarjeno, da naraščajoči val populističnega protesta proti establišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ni mogoče več popraviti razpok v družbi. Na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma.

Slovenija je del tega sveta in mora biti del teh prizadevanj. To ni opravilo za en dan, temveč neka temeljna strateška usmeritev, ki ji je potrebno slediti, če naj dolgoročno zmanjšamo varnostna in politična tveganja in obdržimo vzdržen globalni kapitalizem, ki bo splošno koristen gospodarskemu razvoju, tudi slovenskemu.

Spoštovane gospe in gospodje,

pri napovedovanju prihodnosti moramo biti sicer zelo previdni. Pred 20. leti so ekonomisti predvidevali, da bo sčasoma večina ljudi imela zaposlitev. Zdaj se dogaja ravno obratno. Število redno zaposlenih v Evropi in po svetu se zmanjšuje. Videti je, da se bo trend nadaljeval. Hkrati se zmanjšujejo tudi pravice prekarnih delavcev. Narašča negotovost zaposlitve in zaslužka. Tako postaja vedno več ljudi odtujenih in obupanih, pa tudi jeznih, kar vpliva na celotno družbo.

Za povrh moramo ugotoviti, da vse to dolgoročno ne povečuje konkurenčnosti gospodarstva. Mnogi ljudje pa živijo vedno slabše. Tudi zato se povečuje splošno nezaupanje. Ne samo v politične institucije, temveč v samo paradigmo socialno-tržnega gospodarstva.

Slovensko gospodarstvo naj bi doseglo 3% rast in občutno preseglo povprečje evrskega območja. Kljub temu nas leto 2017 še ne bo pripeljalo na raven, doseženo pred krizo. Dva dejavnika gospodarske rasti – zasebna poraba in izvoz – potrebujeta podporo tretjega, to je investicij.

Spoštovane gospe in gospodje,

ko se torej sprašujemo, v kakšnem položaju se je znašla Slovenija in kakšne možnosti ima za svoj razvoj, smemo zaradi navedenih stvari imeti sicer skrbi, vendar vsekakor ne strahu.

Generalno ocenjujem, da smo sicer v poslabšanih razmerah v boljši kondiciji. Vem pa, da se hitro vse lahko spremeni. S tega vidika je zelo pomembno, da v Sloveniji vsi, tudi gospodarstveniki ohranjamo in krepimo temeljne vrednote demokracije, tržne ekonomije in naše odprtosti v Evropo in svet. Naleteli bomo tudi na večje probleme in glede njih se bomo tudi sprli med seboj. Vendar pa ne vidim tako velikega problema, da bi se morali razklati. Spričo vsega tega gledam na prihodnost z zmernim optimizmom, predvsem pa z jasnim spoznanjem, da je veliko odgovornosti na nas samih, da moramo razmišljati bolj s svojo glavo in krepiti vsa strateška zavezništva z vsemi v Evropi in v svetu, ki razmišljajo podobno. Preprosto ne vidim druge možnosti, kot da pogledamo, kaj je tistega pri nas in v svetu, kar nam je v splošno korist in to razvijamo po svojih najboljših močeh.


Predsednik republike na slavnostni podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije
Foto: Daniel Novakovič / STA