Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Madžarskem
Budimpešta, Madžarska, 4. 9. 2015 | sporočila za javnost, izjave
Predsednik Republike Slovenije je zaključil dvodnevni uradni obisk na Madžarskem, kjer ga je gostil madžarski predsednik János Áder. Danes se je predsednik Pahor sestal tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom.
Foto: Daniel Novakovič/STA
V izjavi za medije po srečanju s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom je predsednik Pahor poudaril, da je trenutna begunska kriza v Evropi enako zapleten problem velikih razsežnosti, kot je bila nedavno končana finančna in gospodarska kriza.
"Če bi ostalo pri trenutni situaciji, torej pri osemindvajsetih različnih migrantskih politikah, potem bo po nekaterih drugih državah tudi Slovenija prej ali slej v zelo težavnem položaju. Izpostavljena bo velikemu begunskemu valu in kljub naši trdni odločenosti, da se z njim soočimo na najbolj humanitaren in human mogoč način, bo to izredno težek izziv," je dejal predsednik Pahor in dodal, da se je z ukrepi madžarskih oblasti na tem področju mogoče strinjati ali ne. "Na pogovoru z Orbanom sem odkrito povedal, da sem pri nekaterih njegovih ocenah brez besed," je še dejal predsednik Pahor in obenem dodal, da je ukrepe Budimpešte na tem področju kljub temu treba upoštevati.
Predsednik Pahor je opozoril, da bi lahko madžarska napoved zaprtja meja preusmerila begunske tokove, odločitev, da se bodo na današnjem srečanju višegrajske četverice zavzeli za podobno strogo stališče štirih držav, kar bi v bistvu onemogočilo tudi skupno evropsko politiko, pa je po njegovih besedah nekaj, kar lahko utemeljeno skrbi tudi Slovenijo.
"Ampak od zaskrbljenosti se problemov ne da reševati, treba se je samo dovolj zgodaj in dovolj dobro pripraviti," je dejal predsednik republike in napovedal, da je njegova naloga po vrnitvi v Slovenijo, da na pogovorih s predsednikom vlade, notranjo ministrico in drugimi poiščejo primerne ukrepe, "da se bomo s krizo soočili na human, solidaren način ter v okvirih zmožnosti, ki jih ima Slovenija".
Kriza se sicer po njegovih besedah ne zmanjšuje, temveč se spričo neodzivanja Bruslja le še povečuje.