Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za časopis Blic

EKSKLUZIVNO ZA "BLIC" Borut Pahor, predsednik Slovenije: Srbi in Slovenci, PRIJATELJSKA NARODA
Nataša Ivanovski

https://www.blic.rs/vesti/svet/ekskluzivno-za-blic-borut-pahor-predsednik-slovenije-srbi-i-slovenci-su-dva/e0g9hk1

Predsednika Slovenije Boruta Pahorja je nek ugleden časopis razglasil za »evropskega Instagram predsednika« zaradi pogostih objav, ki jih ima na tem družbenem omrežju. Toda na omenjeni naziv ne bi smeli gledati s predsodki, ker ima slovenski predsednik več kot 30 let dolgo politično kariero in je zasedal vse najvišje funkcije. Začel je v Jugoslaviji, nadaljeval kot član slovenskega parlamenta, bil je premier, od leta 2012 pa je predsednik Slovenije.

Čeprav je vloga predsednika pretežno ceremonialna, je s svojim pristopom izkušenega politika pridobil zaupanje državljanov in izkoristil prednosti novih komunikacijskih oblik, da bi se približal mlajši populaciji. Podporo in potrditev za svojo politiko je dobil pred dobrim letom, ko je osvojil drugi mandat kot neodvisni kandidat.

Predsednik Pahor je obiskal Beograd v začetku tedna. S predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem se je pogovarjal o izboljšanju bilateralnih odnosov in celovitega sodelovanja, imel pa je tudi priložnost govoriti na posebni seji v srbskem parlamentu. Med dvodnevnim obiskom Srbije se je Blic pogovarjal s predsednikom Slovenije o sodelovanju med našima državama, o geopolitičnih razmerah v regiji in svetu ter o »lažjih« temah.


Foto: Vladimir Živojinović / RAS Srbija

Dolgo ste na politični sceni in v svoji karieri ste sodelovali s številnimi uradniki ter politiki iz Srbije. Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje med Srbijo in Slovenijo?

Zelo sem zadovoljen z razvojem prijateljskih odnosov s Srbijo. Dobro se spomnim svojega obiska pred 10 leti, ko sem obiskal Srbijo kot predsednik vlade. Odnosi so bili takrat slabi, zaupanje pa zelo nizko. Kot predsednik vlade sem odprl novo poglavje s premierjem Mirkom Cvetkovićem. Deset let kasneje vidimo sadove tega dela, vidimo medsebojno zaupanje, spoštovanje, sodelovanje. Srbija in Slovenija sta prijateljici, srbski in slovenski narod sta prijateljska naroda.

Pred nedavnim je slovenski minister za zunanje zadeve Miro Cerar pozval Srbijo, naj jasno pove, ali je še vedno na evropski poti. Gre za izjavo, ki je bila izrečena po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal našo državo. Je izjava slovenskega ministra ustrezna glede na to, da se ve, kakšne so zveze oz. kakšni so odnosi med Srbijo in Rusijo?

Mislim, da so odnosi med Slovenijo in Srbijo tako dobri, da lahko visoki predstavniki obeh držav izrazijo svoja stališča, ki jih lahko razumete tako ali drugače, pa se odnosi kljub temu ne poslabšajo. Moram poudariti, da je Cerar kot predsednik vlade veliko storil za poglabljanje odnosov med Slovenijo in Srbijo. Tu in tam kakšen srbski predstavnik pove kakšno besedo, ki zmoti Slovence. Toda mislim, da je treba to preprosto upoštevati in nadaljevati s sodelovanjem ter zaupanjem.

Kako gledate na obisk predsednika Putina v Srbiji?

V srbskem parlamentu sem poudaril, da Slovenija spoštuje odločitve Srbije, ki se nanašajo na njeno varnostno politiko in njen odnos do Ruske federacije.

Odnosi med Rusijo in Slovenijo so prav tako dobri. Ko je bil predsednik Rusije Vladimir Putin v Sloveniji, je bil njegov obisk ocenjen kot »čustven«. Slovenija se tudi ne strinja s sankcijami, uvedenimi proti Rusiji.

Slovensko-ruski odnosi so dobri, čeprav Slovenija podpira sankcije. Osebno si prizadevam za to, da bi se izboljšali odnosi med Evropsko unijo in Rusijo. Vidim velike pomanjkljivosti v zaupanju med Moskvo in Brusljem. V zvezi z zastojem v odnosih Moskve in Bruslja sem predsedniku Putinu rekel, da je Ruska federacija velika sila in da bi morda lahko pri ukrajinskem vprašanju naredila korak naprej ter tako pokazala, da bo implementiran sporazum iz Minska. Potrebnih bo veliko majhnih korakov, vztrajnosti in potrpljenja, da se bo sedanje stanje izboljšalo. To je pomembno tudi za odnose med Srbijo in EU. Če bi se normalizirali odnosi med Rusijo in EU, bi bilo to koristno za ambivalentnost, v kateri gre srbska zunanja politika v smer EU, varnostna pa v smer Rusije. To bi bilo lažje sprejeti.

Kako komentirate evrointegracijo in napredek Srbije? Kako gleda Slovenija na takse za srbsko blago, ki jih je nedavno uvedla Priština?

Februarja lani sem obiskal Prištino. Nekatere izjave, ki sem jih izrekel v tem kraju, niso bile všeč predsedniku Vučiću. Vendar sem povedal, da mora Kosovo implementirati dogovor iz Bruslja, predvsem pa (iz političnih razlogov) odločitev, ki se nanaša na skupnost srbskih občin. Slovenija nima razumevanja za odločitev Prištine, da uvede takse. Kljub vsem težavam podpiramo dialog Beograda in Prištine, ker ne vidimo alternative.


Foto: Vladimir Živojinović / RAS Srbija

Situacija na Balkanu je, kot vedno, zanimiva. Tu je že omenjeni problem med Beogradom in Prištino, Slovenija in Hrvaška se še prepirata o Piranskem zalivu, v BiH imajo nove člane predsedstva, Prespanski sporazum med Makedonijo in Grčijo je pripeljal do delitev. Odnosi med državami niso na zavidni ravni, notranji problemi držav pa ne prispevajo k izboljšanju. Kako Vi gledate na situacijo na Balkanu?

Želel bi imeti optimistično mnenje o zahodnem Balkanu. Vsi menijo, da slabša kot je situacija v mednarodni skupnosti, večja je možnost, da morda pride do konflikta na zahodnem Balkanu. Vendar mislim, da bi se problem lahko rešil, če bi se vsi voditelji držav v tem delu Evrope potrudili za medsebojno spoštovanje, zaupanje in spravo. Vsi govorijo o tem, da trenutne okoliščine niso naklonjene temu, da pride do strateških rešitev, dobrih za vse. Jaz pravim, da smo mi okoliščine. Mi smo tisti, ki lahko spremenimo stvari. To je naša odgovornost, odgovornost do bodočih generacij.

Predsednik ZDA Donald Trump je ustvaril zmedo na svetovni sceni, ko je prevzel vlogo šefa države. Tarče njegove politike so mednarodni sporazumi, druge države, celo zaveznice ZDA, mediji, politiki… Kako gledate na njegove odločitve in na pretrese, ki jih je vnesel v svet, ko je prevzel svojo funkcijo?

Trumpa je za predsednika ZDA izbral ameriški narod, tega ne smemo pozabiti. Pri nekaterih svojih dejanjih nima moje podpore oziroma podpore države, ki jo predstavljam. Seveda spoštujemo suverenost njegovih odločitev, vendar gledamo drugače, recimo na pomembnost Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ali na Iranski nuklearni sporazum. Zaradi povečanega dvoma predsednika Trumpa o multilaterizmu so se poslabšali odnosi med Washingtonom in Brusljem. Kljub temu obstaja zavezništvo med Slovenijo in ZDA ter med ZDA in EU, to pa je najbolj bistveno. Ravno zaradi razlik zagovarjam tesno sodelovanje s predsednikom Trumpom in ZDA, čeprav nekateri niso enakega mnenja.

Prva dama ZDA Melania Trump je iz Slovenije. Ali je njeno poreklo prispevalo k izboljšanju odnosov med državama? V kolikšni meri?

Slovenija ima tradicionalno dobre odnose z Washingtonom. Pred enim mesecem je minister za zunanje zadeve Miro Cerar obiskal State Department, jaz pa sem pred tremi meseci kramljal z gospodom Trumpom in gospo Melanio, prvo damo, v slovenskem jeziku. Fascinantno je, da živi v Beli hiši Barron, sin predsednika ZDA in prve dame, ki govori slovenski jezik. Kljub razočaranju slovenske javnosti moram povedati, da poreklo ameriške prve dame ne spreminja uradnih odnosov med ZDA in Slovenijo. Moram pa tudi odkrito priznati, da je vsakič, ko se vidiva, zelo prijetna in prijazna ter kaže znake naklonjenosti.

Ali ste se pogovarjali z administracijo prve dame o tem, da bi zakonca Trump morebiti obiskala Slovenijo?

Letos smo organizatorji pobude »Tri morja«. Pred dvema letoma sta se v Varšavi te konference udeležila predsednik Trump in gospa Melania. Zato smo predlagali, da morda premislita o ponovitvi te izkušnje in prideta v Slovenijo. Kot predsednik Slovenije seveda ne bi imel nič proti, če bi izkoristila tudi kako drugo priložnost, da skupaj ali vsak zase obiščeta našo državo.


Foto: Vladimir Živojinović / RAS Srbija

Zelo ste aktivni na družbenih omrežjih, kjer objavljate fotografije in sporočila, tako osebna kot tudi tista, ki so povezana s funkcijo, ki jo opravljate. Koliko je naziv “kralj Instagrama” prispeval k opravljanju dolžnosti in kako gledate na kritike?

Politika se je v odnosu do medijev spreminjala, vendar se ni spreminjala samo politična komunikacija, temveč tudi sama politika s svojo vlogo in političnimi strukturami. Nanjo je močno vplival pojav radia. Tudi pojav televizije je vplival na politični proces. Zdaj so se pojavila družbena omrežja in imajo veliko vlogo v politiki. Ne želim zaostajati za spremembami, ki jih prinašajo. Nekoč so politiki popolnoma zavračali radio in televizijo, po tem je nastopil čas, ko so se učili, in šele nato so razumeli vlogo medijev. Družbena omrežja so izjemna priložnost za učenje, ne samo nastopa in komunikacije, temveč tudi političnega diskurza. Zato uporabljam Instagram kot laboratorij, v katerem poskušam videti, kako naj povežem fotografijo in kratko besedilo v sporočilo, bodisi osebno bodisi javno. Izziv tega medija je, da ste, če ste absolutno politično korektni, nezanimivi za tiste, ki vam sledijo. Od funkcije, ki jo opravljate, se ne morete veliko oddaljiti. Ohraniti morate integriteto te funkcije. To je iskanje prave mere, zato pravim, da gre za laboratorij.

Ukvarjate se s športom, tečete, igrate nogomet in košarko. Ali je morda zdaj košarka kot šport na prvem mestu zaradi Luke Dončića, slovenskega košarkarja v NBA, s katerim ste tudi v prijateljskih odnosih?
Luko Dončića poznam iz časa, ko je igral v Sloveniji. Moj sin Luka je takrat treniral košarko. Dončića torej spremljam po tej, če lahko rečem, osebni poti. Morda bo nekoč v košarki enako uspešen kot Novak Đoković v tenisu. Pri tem mladeniču je fascinantno, da ima absolutno oblikovane in izražene sanje, vendar on svoje sanje živi. To je tisto, kar navdihuje in privlači.

Med svojo dolgo kariero ste spoznali številne državnike in javne osebe. Kdo je na vas naredil največji vtis?

Nikoli nisem srečal Kennedyja, bil pa je moj vzornik v mladosti. Nisem srečal niti Nelsona Mandele, a sem bil na njegovem pogrebu. Zelo prijeten, moder in prijazen človek je italijanski predsednik Sergio Mattarella.


Foto: Vladimir Živojinović / RAS Srbija