Pogovor predsednika republike v oddaji Radia Slovenija - oddaja Studio ob 17-ih

Magnetogram

TANJA STARIČ: Spoštovane poslušalke in poslušalci lep pozdrav. Danes v Studio ob 17-ih gostimo posebnega gosta, predsednika države Boruta Pahorja. Eden od razlogov je zagotovo 26-obletnica plebiscita, ki je priložnost za razmislek o vlogi in položaju Slovenije v spreminjajočem se svetu. Da so tehnološke, geostrateške, ekonomske in družbene spremembe bliskovite ni nobenega dvoma, prav tako ni dvoma, da smo na pragu nove dobe. To vnaša med ljudi zaskrbljenost, strah, negotovost.

Paradoks je torej, da naša država letos zaključuje optimistično, z dobrimi napovedmi, a tega optimizma med državljani ni čutiti. Gospod predsednik, dobrodošli v našem studiu.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Hvala za vabilo in lep pozdrav vsem.

TANJA STARIČ: Vaši nagovori državljanom so po navadi motivacijski, optimistični, ampak vendarle se zdi, da so ljudje zaskrbljeni. Poglejte, ali je vtis, ki ga imamo zdaj že nekaj časa, da smo podobno kot v 30-letih prejšnjega stoletja, torej pred začetkom 2. svetovne vojne, zelo napačen?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): V letu 2016 sem obiskal 216 prireditev in se v Sloveniji srečal z zares z velikim številom ljudi. Kar mi je dovolilo, da konec leta ugotovim, da je v Sloveniji med našimi ljudmi več optimizma, kot ga je bilo prej v času krize in letih izstopanja iz nje. Ta
občutek je verodostojen. Prav tako pa imate prav, da hkrati s tem optimizmom glede domačih razmer raste tudi zaskrbljenost zaradi mednarodnih razmer. Naj vam ilustriram. Običajno med mojimi obiski med ljudmi, otvoritvi vrtcev, šol, ob občinskih praznikih in podobnih prireditvah ljudje zelo radi prisluhnejo predsedniku republike glede njegovih pogledov, glede prihodnosti Slovenije, manj pa jih zanima kakšno je njegovo stališče glede prihodnosti Evropske unije in mednarodne skupnosti. V zadnjem letu se je to spremenilo. Seveda jih zanima, kaj mislim glede Slovenije, vendar slišim velik mir in zelo veliko osredotočenost vseh javnosti, kjerkoli že sem, tudi takrat, ko govorim o razmerah v Evropski uniji in sveta. Tega doslej niti kot predsednik parlamenta, niti kot predsednik vlade nisem opazil. Zdaj pa ljudje po njihovi intuiciji vedo, da se v svetu nekaj spreminja in jih zanima, kako se bomo Slovenci znašli v tem.

TANJA STARIČ: O tem bova govorila, če greva samo k dramatičnim dogodkom zadnjih dni. Pravkar ste se vrnili z obiska v Turčiji. Dan za tem, ko ste se vrnili, se je zgodil umor ruskega veleposlanika, ki so ga nekateri analitiki v prvem hipu primerjali s sarajevskim atentatom pred 1. svetovno vojno. Kako vi ocenjujete ta dogodek? Kako je recimo nevaren v nekem geostrateškem smislu, glede na razmere, ki so že tako in tako zelo napete.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Je ilustracija teh poslabšanih mednarodnih razmer, je ilustracija teh bolj nepredvidljivih mednarodnih razmer. Ta hip niti zase, niti za potrebe tega pogovora ne bi znal ocenit, ali bo imel tako konsekvence kot jih imelo nekaj takih referenčnih dogodkov v zgodovini. Naj rečem neko splošno oceno, prav gotovo je danes svet manj varen kot je bil pred leti, ko je padel berlinski zid, ko je nastajala združena Evropa se je zdelo, in to je veljalo za nas, za Slovence in za narode v vsej Evropi, da smo priča neki epizodi stabilnosti, varnosti, miru, ki bo trajna. Po 25-letih lahko ugotovimo, da še enkrat več v svetovni zgodovini prihaja do nekega preloma. Vemo, da je svet danes manj varen, nismo pa še čisto prepričani, ali je tudi nujno, da se vse skupaj tragično konča. Jaz še vedno mislim, to bi rad povedal, ne gre samo za to, da sem dolžan to reči kot predsednik republike. Ampak tudiosebno menim, zato tudi vse te moje aktivnosti, ki jih ljudje vidijo, da je še vedno moč spremenit toliko tega hudournika, ki postaja vse bolj močan, nevaren in ga preusmerit v mirne vode. Še vedno mislim in moja dolžnost je, da storim vse za to, da se to zgodi. Dejstvo pa je, da postaja vsak dan to težje.

TANJA STARIČ: In vsak nov dogodek kaže v drugo smer, kot govorite zdaj. Morda še vaš obisk v Turčiji. To je bilo pravzaprav presenečenje, bili ste prvi predsednik neke od evropskih držav po neuspelem poskusu državnega udara. V Turčiji ste bili ravno v času, ko je vrh Evropske unije odločal o avstrijskem predlogu, da bi prekinili pristopna pogajanja s Turčijo. Pa me zanima, kako ste pravzaprav šli v Turčijo? Tudi kot neke vrste poslanik Evropske unije, recimo Nemčije, morda? Ali pa v dogovoru
z njimi, bom tako vprašala.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Naj odgovorim tako, kot se mi zdi, da je to mogoče in prav. Pred odhodom sem se posvetoval z voditelji Evropske unije in tudi drugimi voditelji institucij Evrope, Sveta Evrope ali kaj takega in seveda z nekaterimi voditelji evropskih držav, vendar moram povedat, za potrebe tega pogovora, da sem šel kot predsednik Republike Slovenije in ne z mandatom Evropske unije.

TANJA STARIČ: Torej ne kot neke vrste mirovni posrednik.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Vsi pa smo se zavedali tako predsednik Erdogan z vabilom, kot jaz, ko sem na vabilo pozitivno odgovoril, kot voditelji Evropske unije, da odhajam na dan, ko bo Evropska unija odločala o nadaljevanju ali o prekinitvi dialoga s Turčijo. Mislim, da me je predsednik Erdogan povabil iz dveh razlogov, najprej zato, ker je Turčija lahko opazovala našo turnejo v državah, ki so sicer sovražno ali pa vsaj zadržano razpoložene do Turčije, govorim o Iranu, o Egiptu, tudi Jordaniji. In si je želela, da bi v Turčiji morda slišal tudi drugačno plat zgodbe ali njihovih pogledov na odprta vprašanja v regiji in sicer. Drugič, s Turčijo imamo sklenjeno strateško zavezništvo, Slovenija je ena od držav, s katerima ima Turčija tak sporazum. Z Erdoganom sva ga podpisala kot predsednika vlad leta 2011, v marcu letu. In Turčija je želela preizkusit, ali Slovenija ostaja v tem smislu njena zaveznica kot majhna država Evropske unije, ne kot bolj izpostavljena država je bila v tem smislu za Turčijo ravno prava, da je bila kot prva povabljena, da po poskusu državnega udara 15. julija sprejme ali pa zavrne vabilo. In v tem smislu je bil to nek test, mislim, da je bilo prav, da smo vabilo sprejeli, da smo tja šli in pomagali k temu, da je morda Evropski svet tistega dne sprejel stališče, da je s Turčijo vredno nadaljevati dialog. Tako mislim tudi sam. mislim, da bo to zelo težko, mislim, da se bodo stvari v Turčiji in okrog nje še naprej zapletale, vendar je v tem smislu toliko bolj potreben ta dialog.

TANJA STARIČ: Ne glede na to, da Turčija seveda je problematična v odnosu do kršenja človekovih pravic, pravic medijske svobode.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Tam je bil poskus državnega udara. Bilo je ubitih 300 ljudi in teroristični napadi so se potem samo še stopnjevali. Zdaj je prišlo celo do uboja ruskega ambasadorja. Vse to moramo razumet, sili turške oblasti, da ukrepajo in ukrepajo, kot sem sam dejal tudi na tiskovni konferenci v Ankari, kar ni bilo lahko, pred turškim predsednikom, ti ukrepi so nesorazmerni. In zbujajo nek strah ali dvom v Evropski uniji glede prihodnje demokratične Turčije. Vendar z evropsko pomočjo ob iskrenem partnerstvu je mogoče pričakovati, da se bo vendarle sčasoma, ne glede na razmere, ki jim bomo priča, vendarle ravnanje turških oblasti uokvirilo v pravno državo. Če in kolikor bo tako v prihodnje, bomo iz države, ki bi lahko postala nov problem v soseščini Evropske unije, dobili trdnega zaveznika, ki bi druge probleme lahko rešili. Poglejte, imamo na severozahodu problem izstopa Velike Britanije. To je bolj izziv kot problem. Imamo Ukrajino, imamo poslabšane odnose z Rusijo, imamo velik problem na Bližnjem Vzhodu. Cel vznemirjen Sever Afrike, z Libijo na čelu. Ali si zdaj Evropa želi, da bi še Turčija, kot sicer njen zaveznik, postala iz zaveznika sovražnik? Ne. V tem smislu se mi zdi, da je Slovenija opravila neko vlogo, ki je bila opažena in mislim, da ko naredimo take stvari, ki so dobro pripravljene, se obnesejo.

TANJA STARIČ: Čuti se, da je Evropa sklenila neko nenačelno kupčijo zato, da je pač begunce nekako postavila pred svoja vrata, ker druge ideje ta hip sploh nima. Vse rešitve, ki jih je imela na mizi.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Marčni dogovor iz letošnjega leta, ki je za približno tri milijarde dolarjev nekako pridobil turške oblasti zato, da zaustavijo tok beguncev in se ta ne vali več čez Zahodni Balkan proti Evropi. Dejansko pri nobenem od strani, niti v mednarodni skupnosti ni pustil dobrega okusa. Zato je bilo zelo pomembno, da mi v partnerstvu med Turčijo in Evropsko unijo nadaljujemo čez ta dogovor samo denar za begunce. In mislim, da je v tem vrednost odločitve Evropske unije nedavno, pa tudi mojega obiska pri Erdoganu, da smo rekli, moramo iti čez to diskusijo samo o beguncih in denarju. Moramo zdaj v teh težkih razmerah za Evropsko unijo in za Turčijo vzdržat kot partnerji. Tako da je Evropska unija zdaj sklenila, da bo povabila Erdogana v naslednjih mesecih na sestanek v Bruselj in zdi se mi, da na tej točki, ko je grozilo, da bi se morda kakšno državo ali vsi postavili za konec pogovorov s Turčijo, da smo ubrali pravo pot in sem vesel, da je tako. To vzbuja neko upanje v sicer precej zaskrbljujočih, zapletenih razmerah.

TANJA STARIČ: Poglejte, bili ste v Turčiji, bili ste po tej turneji, kot ste omenili na Bližnjem Vzhodu, kakšen je vaš občutek, napoved? Se lahko ponovno odpre balkanska pot in ali še vedno potrebujemo žičnato ograjo na južni meji?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Mislim, da bi lahko žičnato ograjo odstranili glede na to, da begunskega vala tako kot je bil v lanskem letu v nekaj dneh ne gre pričakovat. Če in kolikor bi Turčija dvignila meje za begunce, kar spet v kratkem ne gre pričakovat, potem je dovolj časa, da se eventualno poseže po tem ukrepu, po žičnati ograji ali drugih preprekah za obvladovanje begunskega vala. Sicer pa mislim, da bi bilo koristno dvoje. Zdaj tudi v luči pričakovanj odločitve arbitražnega sodišča, trudit se za čim boljše odnose z Republiko Hrvaško in za dogovor, da si bomo v času morebitne nove begunske krize vsi pomagali. Ne mislim tukaj samo Slovenije in Hrvaške, ampak vse države na zahodno balkanski poti. Slovenija ima tukaj neko avtoriteto, je sovoditeljica procesa Brdo Brioni, ima z vsemi državami dobre odnose in v kolikor bi prišlo znova do dogovora potem taka ograja ni bistvena. Jaz sem jo videl kot nek rezultat nezaupanja slovenskih oblasti do ravnanja Hrvaške. Želel bi si, da bi bil umik te ograje tudi znak, da je tega zaupanja zdaj z novo vlado več. To je moj pogled, ki je zelo realen. Dopuščam možnost, da bi se tak begunski val znova zgodil, dopuščam možnost, da bi bili potrebni znova taki ukrepi, kot smo jih že bili sprejeli, morda celo novi, ampak mislim, da bi se morali bolj truditi za to, da bi v naši soseščini okrepili zaupanje in prijateljstvo. Vem, da je to težko. Vem, da bo še težje s pričo pričakovanj odločitve arbitražnega sodišča, vendar je moja vera v mir in varnost najpomembnejša za moj pogled na prihodnost Slovenije. Zato sem tudi šel na Bližnji Vzhod. Sej Slovenija ni velika sila, ki ureja mir in varnost na Bližnjem Vzhodu. Ampak jaz sem želel, da države z večinsko muslimanskim prebivalstvom, tako tiste s šiitskim, kot s sunitskim vidijo v Sloveniji prijatelja. Vidijo nekoga, ki z njimi govori s spoštovanjem. Tako smo bili sprejeti in zaradi tega se mi zdi, zlasti po pogovoru v Turčiji, je Sloveniji zdaj lažje razumeti nekatere stvari, imamo neposredne informacije, se lažje zanesemo na ta most ali ta dialog in mislim, da nam to omogoča neko večjo predvidljivost dogodkov glede begunskega vala, o katerem sprašujete. Zdi se mi torej, da imamo zdaj več orodij za to, da se pripravimo na to krizo, če bi se znova zgodila.

TANJA STARIČ: In se lahko zgodi.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Lahko se. Vendar je ne napovedujem v kratkem.

TANJA STARIČ: Je ne napovedujete v kratkem.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Če bi se, potem bo to pomenilo zares hudo poslabšanje vseh razmer.

TANJA STARIČ: Omenili ste odnose s Hrvaško, vi ste zagovornik dialoga. V zadnjih dneh se zdijo spet neke napetosti med Zagrebom in Ljubljani, med drugim se sicer ne zdi zelo pomembno, pa vendar simbolno vrednost ima. Darilo, ki so ga poslali v Slovenijo iz Zagreba, mimogrede čokolada s podobo meje. Kako si predlagate te nove prakse med Zagrebom in Ljubljano? Kaj se dogaja? Je to napoved novih odnosov z novo vlado?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Mislim, da obe državi pričakujete odločitev arbitražnega sodišča. V Zagrebu sicer s stališčem, da tega izreka ne bodo priznali. Ampak to je mednarodna pogodba in mednarodno pogodbo je treba spoštovati. To pričakovanje je očitno zdaj na obeh straneh, dodatno vznemirja in jaz bi kot predsednik republike, ki je kot predsednik vlade dal skozi veliko zaostritev odnosov s Hrvaško in tudi ureditev za arbitražni sporazum, pozval vse na obeh straneh, da se vzdržimo vseh ravnanj, ki bi kakorkoli dodatno poslabšale odnose med državama in da storimo vse kar je mogoče, da neko elementarno zaupanje ohranimo. To nam bo koristilo tudi v situaciji, ko bo sodišče, domnevam, prihodnje leto sporočilo neko svojo odločitev. Že sicer zaradi stališča hrvaških oblasti bo težko, ampak še težje bo, če si bomo do takrat s svojimi ravnanji poslabšali ta položaj. Moje izkušnje, torej tiste najbolj grenke in surove iz časa blokade, ki sem jo nenazadnje jaz sprožil, da bi se stvari uredile in popuščanja, ki je pripeljalo do podpisa dogovora o arbitražnem sporazumu me navajajo na to, da je zdaj za oba naroda, za obe državi koristno, da se vzdržita slehernih nespametnih ravnanj in da se trudita za prijateljstvo. Jaz sem se s predsednico Grabar Kitarovič sestal 21-krat, v dveh letih. Nisem se sestajal zato, ker bi ona imela preveč časa, ker bi jaz imel preveč časa in ne bi vedela kaj z njim. Ampak zato, ker se trudim, da obstoji vsaj ta kanal, čim več mostov zato, da Slovenija Hrvaška, ki bosta vedno sosedi, vedno sosedi, ohranita toliko razumnosti v odnosih zdaj, ko je itak vse okrog nas bolj nepredvidljivo in bolj nevarno, da ne bi imeli v Ljubljani ali Zagrebu odvečnih skrbi, ki si jih lahko povzročimo samo sami.

TANJA STARIČ: Se pravi, pričakujemo odločitev arbitražnega sodišča. Samo še mimogrede, se lahko zgodi, Hrvaška pravi, da ne bo priznavala izida, se lahko zgodi, da bo Slovenija imela s tem velike težave?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Glejte, odločitev arbitražnega sodišča, pravim kolikor lahko, tako kot siceršnja javnost sklepam na osnovi sporočil, ki jih dobimo iz Haaga, domnevam, da bo letos sprejela odločitev. Želim si, da bi jo sprejela. Ne glede na vse težke okoliščine, ki jim bomo priča. Še težje bi bilo, če je ne bi sprejela. Tako da upam, da se bo to zgodilo. Več o delu arbitražnega sodišča ne želim reči, da ne bi s svojo izjavo kakorkoli zamajal tega izredno pomembnega mednarodnega instituta, ki zdaj obema narodoma in državama ne glede na pričakovanja in Slovencev in Hrvatov, vendar omogoča, da po mirni poti in po pravni poti uredimo to zelo občutljivo vprašanje. Kajti, moramo vedet, če bi se kaj slabega zgodilo v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, se bo to hitro prelilo v odnose nad celotnim Zahodnim Balkanom in drugače. Če bomo mi znali to uredit tako, da bo šlo v korist miru in varnosti, se bo to poznalo na celotnem Zahodnem Balkanu. Tako nas tudi vsi ta hip gledajo. Zato pravim, bodimo pametni, razumni, glejmo dolgoročno in se zavedajmo, da dve sosednji državi med seboj potrebujeta zaupanje ne glede na to, kako sta si glede kakšnih stvari različni.

TANJA STARIČ: Dobro. Greva še k novi temi, o kateri že ves čas govoriva posredno. To je bilo leto terorističnih napadov, prav zdaj se je zgodil spet en grozljiv, tragičen dogodek v Berlinu. Se strinjate s tistimi kritiki, ki se zdaj v Nemčiji oglašajo. Vemo, da je to že predvolilno leto v Nemčiji, ki Merklovi očitajo, da je bila njena poteza, ko je odprla vrata na nek način beguncem, napaka?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Jaz sem na novoletnem sprejemu za diplomate na začetku tega leta, ko je bila ta tema vsaj med politiki že zelo tematizirana, odkrito rekel, da se ne morem strinjat z vsako odločitvijo kanclerke Merklove. Ampak je njeno siceršnje in politično ukrepanje za Evropo koristno in pomembno in v tem smislu, čeprav nisva iz iste politične družine, ostajam zaveznik njene politike v osnovi. Mislim, da je en steber stabilnosti, ki ga ne gre zamajat. Kolikor seveda to ni stvar nemških domačih razmer, kjer imajo oni vso pravico, da določijo svoje voditelje. Zato se ne Slovenci, ne drugi ne smemo vtikat. Ampak kolikor imajo in zdaj ona je nemški voditelj, voditelja, je ta zelo pomemben za siceršnjo evropsko in stabilnost in ukrepanje tudi gospodarsko in socialno. In mislim, da je v tem smislu Angela Merkel tukaj dober pozitivni steber stabilnosti. Pri čemer sem rekel, da se z vsako od njenih odločitev ne morem strinjat. Pri beguncih smo imeli dva problema: nanj nismo bili pripravljeni, na ta val in drugič, ko je bilo potrebno sprejeti skupno politiko, je nismo bili sposobni.

TANJA STARIČ: In še vedno nismo sposobni.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): In še vedno ne v taki meri, da bi bilo koristno. Jaz sem bil takrat med tistimi slovenskimi politiki, ko se sprva ni dosegel sporazum junija lansko leto. Na Evropskem svetu sem takoj opozoril, da če ne bo relativno hitro sporazum o kvotah, pa to ne rešuje vseh problemov, bo to zelo slab signal za begunsko vprašanje in za vsa druga vprašanja, s katerimi se sooča Evropa. Potem je sicer prišlo do nekega kvazi dogovora o kvotah, vendar ne tako trdnega, da bi meni vlivalo zaupanje, da je Evropa skupno rešila ta problem. In tukaj se pač kanclerka Merklova znašla v situaciji, ko je osebno ocenila, da je to kar počne legitimno in prav, medtem ko je cela vrsta drugih držav, vključno z našo, ki smo bili na poti tega begunskega vala, ki je začel predstavljat ne samo humanitarni izziv, ampak tudi varnostni izziv, seveda bila vznemirjena. In zdaj smo tukaj našli neke rešitve in še enkrat povem, rešitev na koncu je bila Turčija. Zato je Turčija tako pomembna in se ji je takoj posvetila pozornost, ki zaenkrat daje Evropi možnost, da znova stopi skupaj in vendarle ima neko dolgoročnejšo politiko. In jaz se zanjo zelo zavzemam. Če bi Evropa našla skupno politiko do begunskega vprašanja, če bi našla skupno politiko glede nadaljevanja reform, ki zadevajo po uvedbi bančne unije še fiskalno unijo, potem mislim, da bi se tukaj lahko dolgoročno tisti, ki se veselimo evropske ideje in Evropske unije zanesli, da obstaja neko upanje, da je Evropska unija kot ideja in ko Unija ostane in da se celo okrepi, drugače pa bomo lahko gledalo, kako se Unija krha, kako se zgublja moč njenih institucij, sveta, komisije, morda tudi parlamenta in kako se države vračajo k nacionalnim politikam in Brexit sploh ne bo edina država, s katero se bomo na tak način ukvarjali.

TANJA STARIČ: Ampak, gospod predsednik, to se že dogaja. Vaša ideja, vi ste znani zagovornik nove ustave, Združenih držav Evrope. Zdi se, da ta ideja pravzaprav nima več zaveznikov v Evropi. Vemo, da se nacionalne politike krepijo, Evropa postaja Evropa ograj, žice, notranjih meja, nadzora. Ta ideja je mrtva - ideja Združenih držav Evrope, o kateri stegovorili še lani.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ne, samo tisti, ki vanjo verjamemo, smo ta hip premalo sposobni to napako ali to pomanjkljivost, odkrito priznam, da bi jo predstavili kot za veliko večino Evropejcev vitalno in koristno idejo. Preprosto ji ta hip ne zaupajo dovolj, ker menijo,da se že zdaj Evropa, kolikor jo je, ni izkazala. Ampak jaz moram reči dvoje: najprej, da se je Evropa bolj izkazala kot se zdi, saj vendar sedem desetletij tukaj obstoji mir in varnost in relativna gospodarska stabilnost in napredek, ne glede na vse težave, s katerimi smo soočeni in drugič, da bi morebiten razkroj pomenil tako velik korak v zgodovino nazaj, da bomo hitro vsi ocenili koristnost Evrope kolikor jo sedaj imamo in tretjič, taka kot je, ne more ostat in gre lahko samo v dve smeri. Ali v bolj poglobljeno sodelovanje, jaz temu na koncu rečem Združene države Evrope, ali pa vračanje k nacionalnim politikam. Tega statusa QUO, da bi dolgo časa Evropa ostala taka kot je. Tega ni. In štejem za svojo dolžnost, da skupaj s prijatelji, za katere pa vem, da so v evropski politiki in v drugih državah, ki verjamemo v moč Evrope, da najdemo zdaj argumente, pa tudi dovolj politične volje, krepkosti, da se postavimo po robu tistim, ki zagovarjajo vrnitev k nacionalnim politikam. Ali nam bo to uspelo ne vem, ampak za varnost mojega otroka, vašega, naših otrok se mi zdi to izrednega pomena.

TANJA STARIČ: Poglejte, kako ocenjujete val populizma, ki je nekako zajel in Združene države Amerike in v Evropi vemo kaj se dogaja. Za začetek, kako ocenjujete zmago Donalda Trumpa v Združeni državah Amerike?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Iz razumljivih razlogov boste razumeli, da si zdaj ta hip ne morem dovolit, da bi bil analitik, ampak morate razumeti, da sem še vedno politik. In kolikor me vabi sama aktualnost teme, da bi jo komentiral, se moram vzdržat glede posamičnih imen. Kar se populizma tiče bi rad rekel, da tradicionalna politika, če gledamo tukaj zdaj tradicionalne politične sile, ki so bile krojilec usode v zadnjih desetletjih, niso razumele, da smo v Evropi priča spremembam. In so se krčevito oklepale starih obrazcev in v marsičem prispevale k temu, da so potem nove obrazce političnega obnašanja pograbile politične sile s, po mojem mnenju, napačno agendo. Namesto, da bi to razumele same tradicionalne sile in se do neke mere prilagodile tem novim razmeram, to ne pomeni, da bi popuščale ali da bi zgubljale identiteto, ampak tako kot je običajno, bi se spreminjale, ker se svet okrog njih spreminja. Stare krščansko demokratske sile, stare social demokratske sile ali socialistične tega niso razumele, vztrajale so pri svojih obrazcih in skozi s prstom se posmehljivo obnašale do tistih, ki so se začeli obnašat drugače. Problem je, da so ti naleteli na odziv med ljudmi, zlasti ker ljudje staremu establišmentu niso več verjeli in mu ne in zdaj smo se znašli v položaju, ko je zaradi nečimrnosti, zaradi nesposobnosti tradicionalnih političnih sil, da se prilagodijo spremembam, so populizem zagrabile politične sile, ki imajo, kot sem rekel, napačno in za večino ljudi dolgoročno slabo agendo.

TANJA STARIČ: Ampak zdi se, da je neenakost med ljudi, občutek odtujenosti elit bi rekla na nek način odmiranje srednjega sloja povzročil te spremembe, ki se zdaj reflektirajo v politiki. Ampak to velja tudi za Slovenijo. Se vam zdi, da so slovenski politiki našli odgovor na to, na ta občutek ljudi, da so pravzaprav večinsko v slabšem položaju kot elite, ki jim je dovoljeno vse?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): No, mislim, da je gospodarska in socialna kriza pustila posledice tudi v razumevanju večine politike glede njene vloge in glede njenih nalog. Pa tudi vidim razumevanje ljudi do pričakovanj v politiki. Ne samo da so pričakovanja nekoliko manjša, ampak tudi vidim v politiki je zavedanje, da mora bit teža naših ravnanj večja, bolj prisotna kot je bilo. To je kriza zelo spremenila. In mislim, da je to v načelu dobro. Mislim, da je bilo pred krizo eno samo pričakovanje, da more it samo navzgor in da mora bit več. Nekje se je moralo to ustavit in do neke mere moremo bit krizi hvaležni tudi za to, da je neke procese, ki so izpridili našo družbo, zaustavila. Mislim tukaj na tajkunske procese in podobne stvari, ki so dejansko spreminjali družbo v 15-letih po osamosvojitvi v eno družbo, ki si je zares ob osamosvojitvi nismo želeli. In zdaj imamo na nek način, zdaj bom tvegal izraz, nek, kako se temu reče, drugo priložnost, da po koncu krize začnemo postavljat družbo in državo, ki si jo bolj zaslužimo, da tako rečem. Imamo nekaj ilustracij tega, da nam po vzpostavitvi naše države ni šlo na bolje tam kjer smo imeli v celoti svoje avtonomno možnost, da vzpostavimo nov sistem: vojska, diplomacija in drugi sistemi kažejo nekatere slabosti, za katere smo prej menili, da so rezultat slabosti ravnanj drugih. Potem pa smo jih sami prevzeli. Hočem reči, da imamo zdaj možnost popravnega izpita in bi rad, da ga dobro opravimo. V tem smislu bi vam rad rekel naslednjo zelo pomembno stvar - jaz sem seveda tudi na sestanku predsednikov, štirih predsednikov v ponedeljek delil nek splošni optimizem skupaj z njimi, upravičeno, ker ga tako čutim med ljudmi, ki jih predstavljam. Več tega optimizma. Ampak ti spodbudni gospodarski rezultati, recimo relativno obetavna gospodarska rast, še vedno pod tremi procenti.

TANJA STARIČ: 2,6, napovedano tudi za prihodnje leto.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ampak je ena največjih v Evropski uniji, kar nam samo govori o resnosti položaja sicer. Potem znižanje stopnje brezposelnosti, za odtenek večja kupna moč in tako naprej. To so vse spodbudni rezultati. Brez zdaj nadaljnjih strukturnih ukrepov, recimo temu po domače reform. To ne bo trajno in prva večja kriza bi to znova lahko zamajala. To bi rad bil popolnoma odkrit z našimi ljudmi. Vem, da so utrujeni, da je težko znova govorit o reformah po tem, ko smo šli skozi to izredno surovo krizo, ki je še dodatno, da povem, pustila en del ljudi popolnoma socialno izključenih za dlje časa. V vsem tem je težko govorit o novih reformah, ampak naj vam rečem, brez zdravstvene, brez novih posegov na trg dela in v poslovno okolje, brez tega, da naredimo našo državo bolj poceni, ker je še vedno draga, brez tega mislim, da ne moremo naredit Slovenije kot ene aktivne države, ki se lahko lažje, bolj gibčno odziva na spremembe v svojem okolju.

TANJA STARIČ: Samo tukaj očitno govorite različen jezik z vlado. Vemo, da je vlada zdaj dosegla dogovor s Fidesom, dogovor z javnim sektorjem, so prišli upokojenci, občine. Skratka, doba varčevanja je končana.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ja, v teh dogovorih je vlada samo dajala, ni jemala. In take dogovore je na koncu vedno moč sklepat. Jaz že to razumem.

TANJA STARIČ: Pa se vi strinjate s tem, da je dovolj varčevanja? Da jebilo dovolj in preveč odpovedovanja? Je prišel že ta čas? Smo na to pripravljeni ali ne?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ne v taki meri kot se zdaj to dogaja. In to je vse kar lahko rečem kritičnega o vladi. Ni moja naloga, jaz sem predsednik republike in jaz ne vodim vlade, to priložnost sem imel. To ima sedanji predsednik vlade, to je tretja vlada s katero sodelujem. Z vsemi sem dobro sodeloval in želim tudi s to in tudi to predsednik vlade ve, saj smo se o tem pogovarjali. Moja ocena je samo, da še ni nastopil čas, ko bi menili, da smo se tako izvlekli iz krize, da je ta gospodarski in socialni optimizem trajne narave. Da so rezultati, da so rezultati, ki bi preveslali tudi naslednjo, morda ciklično ali resnejšo gospodarsko krizo. Taki rezultati ta hip še niso in bi morali z reformami, dobro premišljenimi, nisem zato, da se čez noč na hitro zaletimo, ampak dobro premišljenimi reformami utrdit.

TANJA STARIČ: Ampak vi ste bili predsednik vlade in veste kako je s spremembami pri nas. Mislim, da samo v času, ko je pred vrati tako rekoč stala trojka je bilo možno neke bolj večje spremembe izpeljati. Zdaj pa verjetno.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ti rezultati so posledica teh ravnanj. Kolikor so bile nepriljubljene. To moram reči, moje vlade, Janševe vlade, vlade Alenke Bratušek, kolikor so bila tista ravnanja tudi zasovražena sta prispela do tega, da imamo v letu 2015/2016 neko gospodarsko spodbudno klimo. In še to naj rečem, kar sem dejal. Ob tem, da se kot predsednik republike zavzemam za to, da vse veje oblasti sodelujejo skupaj. Mislim, da je zelo pomembno, da Slovenci nismo prehitro zadovoljni s premalo spodbudnimi rezultati. Zdaj je zelo pomembno, da smo ambiciozni, da terjamo od sebe več, ker smo sposobni dati več. Smo dokazali. Nenazadnje, ravno danes pišem poročilo o svojem delu za to delo. Dejstvo, da smo leta 2016 opravili nek ceremonialni obred na Dobravi pri Mariboru in pokopali ljudi, ki 70 let niso bili pietetno pokopani nam kaže, da je notranja moč tega naroda izjemna. Tako da se da. Jaz sem glede tega velik optimist. Se da, vendar je treba bit premišljen, pridobit ljudi za svoja ravnanja. Iz svojih napak, kot predsednik vlade vem, da ljudi ne gre strašit, če ne bodo tega sprejeli bo tako. To odpade. Ta pristop je zgrešen. Ampak je treba pridobit s tem, kaj bo boljše in dobro, če neke spremembe, simbolne stvari ne sprejmemo.

TANJA STARIČ: Vlada je na začetku oziroma ministrica za zdravje je na začetku meseca predstavila neka izhodišča za reformo. Jaz vem, da verjetno ne boste šli v podrobnosti, ampak vendarle, ali je to po vašem mnenju prava pot, ki jo je nakazala ministrica?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Mislim, da je prav pošteno, da povem enako, kot sem to povedal predsedniku vlade, ko me je vprašal. Ker sem se v letu 2010, kot predsednik vlade, pogajal neposredno takrat skupaj z enim in drugim ministrom, ki sta se zamenjala, s sindikati in drugimi udeleženci v zdravstvenem sistemu. Naj povem, da je to začetek začetka. Začetek začetka.

TANJA STARIČ: Vlada pa na sredi mandata. Morda to ni najbolj.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Če vlada misli resno, naj to rečem v dobri veri kot nekdo, ki vlado spodbuja in podpira, ta vlada je zaslužna za politično stabilnost, ki jo imamo.

TANJA STARIČ: Ali vi menite, da je Slovenija politično stabilna glede na to, da koalicija v zadnjem času pade iz krize v krizo?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ne glede na vse je dejstvo, da je. Ta vlada ni ogrožena.

TANJA STARIČ: Ne pričakujete predčasnih volitev letos, ali?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Če in kolikor bo vlada imela agendo in neko notranjo moč potem je iz vsega kar lahko vidimo razvidno, da je nič, razen nje same, ne more ovirat pri tem, da do konca mandata ostane in da tudi opravi nekaj zelo pomembnih nalog in pri tem jo je potrebno spodbuditi.

TANJA STARIČ: Je gospod Miro Cerar po vašem mnenju dober premier?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Mislim, da je najtežja politična naloga, ki jo lahko kdo ima - biti predsednik vlade in tudi, ko so razmere nekoliko nemirnejše, če primerjam čas med krizo in zdaj po njej, je to zelo težka naloga in vsakega, ki opravlja to nalogo je treba jemat z velikim spoštovanjem. Seveda se bo kdaj odločil za korake, za odločitve, s katerimi se ne bomo strinjali, ampak v osnovi sem razumel tudi iz moje izkušnje, da se to naredi v presoji, da je to koristno, dobro, redkokdaj mislim, da se kdo odloči, da bo proti svojemu moralnemu prepričanju storil nekaj kar je zavržno, nekaj kar ve, da je slabo, ampak bo iz neke kratkoročne politične matematike. Tudi to se zgodi in takrat seveda, če tako ocenimo, smo nejevoljni. Ampak moramo vedet, to je težka politična naloga, je treba vse, ki opravljajo to nalogo, je treba jemat z velikim spoštovanjem in predvsem sodelovat, se trudit skupaj z njimi, da obrnemo stvari na bolje.

TANJA STARIČ: Eden največjih izzivov za vas v prihodnjem letu pa bo izbira kandidatov za člane ustavnega sodišča. Vemo, da je to tudi politično zelo občutljivo vprašanje. Tudi že vidimo javna polemika, ne samo strokovna, teče v medijih že nekaj časa o tem. Zdaj za začetek, posvetovanja s poslanskimi skupinami naj bi se začela v teh dneh. Kolikor jih razumem jih ne bo. Je to kakšen poseben razlog?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ko je moja generalna sekretarka urada obiskala poslanske skupine, potem ko smo uspešno izvolili novega, zadnjega člana Sveta banke viceguvernerja, to je pomenilo, da smo od mojih 20 predlogov državnemu zboru, 19 uspešno v prvem krogu uspeli izvolit. To je pomenilo, zdaj ko sem sodeloval v tem času s tremi političnimi večinami v državnem zboru, je bilo zahtevno ampak uspešno in je preprečilo, da bi se v tem izhodu iz krize, države na to pot, kot prepreka, pridružili še institucionalni problemi. Recimo odsotnost, neizvolitev kakšnega guvernerja banke, ali pa varuha človekovih pravic, ali pa predsednika Računskega sodišča. Mi smo vseeno v sodelovanju z različnimi večinami v državnem zboru izvolili te ljudi in preprečili, da je prišlo do institucionalnih vakumov in kriz.

TANJA STARIČ: Ko ste pazili na politično ravnotežje, lahko gre tudi na račun, da ti kompromisi niso najboljši. Vemo, KPK vam pogosto očita, ker institucija ne deluje tako kot je delovala v preteklosti. Koliko gledate vi na to, da so kandidati izvoljivi? Je to recimo en ključnih kriterijev, ko se odločate za kandidata?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Poglejmo ustavne sodnike, ki so pred nami, s tem, da zaradi verodostojnosti postopka ne morem v celoti komentirat svojih bodočih ravnanj. Najprej, da odgovorim na vaše vprašanje. Po posvetovanju moje generalne sekretarke s poslanskimi skupinami in po posvetu s štirimi predsedniki, zdaj v ponedeljek smo prišli do zaključka, da bi bilo vredno, koristno začet uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin v začetku prihodnjega leta. Neuradna pa opravit zdaj med prazniki prve pogovore, ki bodo pokazali, ali je sploh mogoče in kako brez zapletov ali velikih političnih stroškov, velikih političnih težav, da tako rečem, izvolit še štiri ustavne sodnike. To je skoraj polovica ustavnega sodišča. Dva ustavna sodnika smo uspešno letos izvolili, toda štiri, to je velik zalogaj. Jaz si želim, da bi mesta v ustavnem sodišču zasedli najprej predvsem ljudje, ne samo ki izpolnjujejo osnovni pogoj po ustavi, da so pravne izobrazbe in da so vrhunski pravniki, ampak da so to tudi izgrajene osebnosti v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Se pravi, da so osebe na katere se lahko zanesemo, da bodo, ko bodo odločali o različnih stvareh, odločili po svoji vesti, ne da bi bili izpostavljeni političnim pritiskom in da bi jim podlegli. To bom prav gotovo pri svojem poskusu iskal. Seveda pa bom, in to je vaše vprašanje, legitimno, to je bilo nazadnje tudi izpostavljeno, ko sem se sestal z dosedanjimi ustavnimi sodniki, da bi jih vprašal o njihovih izkušnjah in napotkih, je vprašanje, ali predsednik republike, ali je prav, ali je pošteno, da predlaga kandidata za katerega ve, da nima politične večine v parlamentu. In mnenje mojih sogovornikov večinoma dosedanjih ustavnih sodnikov je, da če želi s tem kaj zelo jasnega povedat in če se kandidat strinja, da potem je to upravičeno storit, sicer pa ni najbolj smiselno, da bi predsednik predlagal kandidata za katerega ve, da ni podpore, potem mora to naredit z nekim razlogom in ga mora znat tudi obrazložit. Predvsem pa mora imeti soglasje kandidata. Drugače mislim, da ni pošteno, da.

TANJA STARIČ: Da kandidat, ki nima možnosti, da se ga sploh predlaga.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Tako je. To pa seveda pri delu javnosti zbuja en občutek, vi ste ga lepo povedali, da potem jaz iščem nujno izvoljive ljudi. To je deloma res. To je deloma res.

TANJA STARIČ: Se strinjate s tistimi, ki menijo, da je treba ustavno sodišče politično na nek način uravnotežit? Češ, doslej je bil nagnjen malo na desno, pred tem malo na levo. Kaj mislite o tem?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): To diskusijo o uravnoteženosti smo imeli na zadnjem formalnem odprtem sestanku z bivšimi sodniki ustavnega sodišča. Je dostopna javnosti. Iz razgovora bodo lahko ugotovili, da so tako rekoč malodane vsi bivši ustavni sodniki dejali, da more predsednik republike kot predlagatelj in državni zbor kot izvolitelj imeti pred očmi dejstvo, da je koristno, da so v ustavnem sodišču ženske in moški, da so pravni profili različnih usmeritev, civilno pravo, kazensko pravo, ustavno pravo, da so različnih starosti in tudi, da so različnih svetovno nazorskih usmeritev in da je povsod potrebno bit do neke mere uravnotežen. Izraz, ki ni najbolj popularen v delu slovenske javnosti, ampak na vaše vprašanje, ali menim, da je treba k temu težit, da. Pri čemer nam že sama številka 9 daje jasno vedet, da tukaj neke matematične sredine ni in je tudi hvala bogu ne more bit. Ampak nečemu pa se moremo izognit, da bi imela javnost občutek, da je ustavno sodišče kot celota, potem ko bo imela 9 novih članov za dolgo časa zares svetovno nazorsko zares eno stransko usmerjena. Ali pa da je res neka politična večina, pazite, ta politična večina v državnem zboru ima možnost, če bi jaz na to pristal, da izvoli šest ustavnih sodnikov: dva v letošnjem letu, štiri samo po svojih predstavah. Tudi, če vzamemo v obzir, da imajo v celoti dobre namere, da izvolijo profesionalne osebnosti, bo vedno, če se s tem ne bodo strinjali v opoziciji, ostal slab občutek, da je neka politična večina imenovala dve tretjini ustavnega sodišča in bo ta občutek pustil veliko rano na ustavnem sodišču in njegove odločitve, odločitve ustavnega sodišča zelo postavil pod vprašaj verodostojnosti. Mislim, da se moramo skupaj potrudit, da bo občutek, da niso morda vsi zadovoljni z vsem, ampak v bistvu ustavno sodišče ostaja, kar mislim, da je, institucija z neko relativno avtoriteto v slovenskem sodnem sistemu.

TANJA STARIČ: Morda samo še to, na kratko. Se lahko zgodi, da boste tudi tokrat več kandidatov predlagali kot je mest?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Ne, tega načrta zaenkrat nimam. Mislim, da je to fer do državnega zbora in do kandidatov.
Zaenkrat mi tudi poslanske skupine niso svetovale, da se oprimem te možnosti. Tako da bomo poskušali prit do neke rešitve, ki bo na koncu tega procesa pustila en občutek, da je bilo težko, ampak da smo to dobro opravili in da je ustavno sodišče zdaj lahko za dolgo časa deluje kot varuh slovenske ustave in da mu bolj ali manj pri tem zaupamo.

TANJA STARIČ: Dobro. Vi ste tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, vašo oceno stanja razmer v vojski je bila zelo slaba, kot vemo negativna. Zdaj ste jo nekoliko, nekoliko popravili. Govorite precej o teh zaostrenih varnostnih razmerah in o tem, da mora vojska pravzaprav zelo hitro se postaviti na noge tudi v Sloveniji. Ste za ponovno uvedbo naborniškega sistema, morda?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Osebno ne. Vem, da se nekatere države, Švedska, že odločajo, da nekatere že o tem razmišljajo. Osebno temu nisem naklonjen. Mislim, da bi bil to dražji sistem, da bi bil manj uspešen. Sem pa za to, da veliko bolj razvijemo to sestavo, ki jo imamo zdaj, to je ta rezervna za potrebe tega pogovora, rezervna sestava. Veste, da del politike v opoziciji razmišljajo o nacionalni gardi. Se pravi, tukaj se vsi zavedamo, da je treba ob profesionalni vojski imeti tudi ta kot rečejo paranaborni sistem, ki omogoča, da poleg profesionalnih vojakov v primeru splošne, velike, neposredne vojaške ogroženosti vstopijo tudi rezervisti oziroma ljudje, ki potem lahko profesionalni vojski pomagajo pri obrambi domovine. Jaz bi se zavzel za to, da je prvič, ne pozabimo Slovenija je članica Nata, da ostane v Natu, da skupaj z njim razvija obrambo, da pa zaradi razmer v svetu več investira v varnost, vendar tukaj vas moram opozorit, kljub temu, da sem vrhovni poveljnik obrambnih sil in da bi pričakovali, da se bom najprej, najbolj zavzemal za investicije v vojsko, ta jih potrebuje in letos v prihodnjem letu bo dobila nekaj več kot 20 milijonov več. Prav tako približno vsoto več v letu 2018. Ampak tukaj gre bolj ali manj za investicije, ki so namenjene vzdrževanju, ne pa novim nakupom. In tukaj moramo imeti pred očmi tudi plače vojakov. Te so zelo borne. Ampak kot rečeno, to diskusijo je treba imet vedno v vidu enotnega plačnega sistema in vseh razmerij, ki se vzpostavljajo. Treba je imeti veliko bolj profesionalno vojsko, ki je sposobna opravit tudi z realnimi, resnimi, varnostnimi izzivi, če bi do njih prišlo. Tukaj ne gre samo za to, da imamo vojsko, ker jo vsaka država mora imeti, mi zdaj moramo imeti vojsko dejansko, ki jo utegnemo potrebovat. Storili pa bomo vse za mir in varnost, o tem sva prej govorila. Ampak zdaj je veliko bolj jasno, da dejansko potrebujemo vojsko. Sej poglejte, vojska je kot pomoč sodelovala tudi pri reguliranju begunske krize. Bila je vpoklicana in to so resne stvari in imamo 300 vojakov posvetu. Imamo 11 misij in operacij, tam naši vojaki sodelujejo pri vzdrževanju miru in varnosti. Ne morete pošiljat vojakov ne da bi jih primerno usposobili, opremili. Zdaj moreva potrkat po lesu, Slovenija v 20-letih operacij še nikoli hvala bogu ni imela nobene smrtne žrtve. To je ena izjemna statistika. Kot vrhovni poveljnik molim, da bi tako ostalo.

TANJA STARIČ: Tako. Najin pogovor se počasi izteka. Gospod predsednik,to je pravzaprav vaše zadnje leto mandata. Ali boste kandidirali zapredsednika države?

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Da.

TANJA STARIČ: Kako si razlagate dejstvo, da pravzaprav nihče, ne slišimo nobenih imen, nobenih kandidatov, niti največje stranke ne napovedujejo spopada za predsedniški položaj.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Tudi pred štirimi oziroma petimi leti ni bilo nič drugače. Tisto zimo iz leta 2011 na leto 2012 se praktično o predsedniških volitvah skorajda ni govorilo. Pričakovalo se je, da bo predsednik Türk še enkrat izvoljen in v takih razmerah.

TANJA STARIČ: In zdaj se pričakuje, da boste izvoljeni vi.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): In to zame ni niti najmanj ugodna situacija. Bit favorit sicer morda pomeni, da javnost pričakuje, da nekdo tako dobro opravlja nalogo, da bi smel bit še enkrat izvoljen, ampak izkušnje doma in po svetu nam kažejo, da so se stvari bistveno spremenile in da so taka pričakovanja popolnoma naivna. Tako da jaz vstopam v predsedniško tekmo kot nekdo, ki bo do konca svojih moči opravil svoje delo tako kot misli, da je treba, pri tem bo absolutno z vso potrebno strastjo, seveda tudi vodil politično kampanjo za cilje v katere verjame. Nič ne mislim, da je karkoli odločenega. Stvari v svetu se tako spreminjajo, da ko sem razmišljal, kje so predsedniki ponovili mandate, kjer so volitve splošne, ljudske v zadnjem času zelo redko. Jaz bi si seveda želel, da bi Slovenija po 15-letih znova pokazala tudi s tem, da izvoli istega človeka za isto mesto, s tem, da postaja stabilnejša država. Nazadnje se je to zgodilo leta 1996 s predsednikom vlade Drnovškom, leta 1997 s predsednikom takratne države Kučanom. Od takrat naprej pa nobenemu ni več uspelo ponoviti mandata. Pa so bile morda okoliščine še nekoliko lažje kot so zdaj. Tako da v svetu prihaja do velikih sprememb, seveda nekateri mi očitajo nekaj populizma in jaz se ne branim teh očitkov. Pravim, da je nekaj tega tudi res. Jaz sem med tistimi, ki je že pred časom uvidel, da je treba spremenit obnašanje. Veste, tu gre za eno bistveno spremembo, ki jo je treba razumet. Dolgo časa so tradicionalne politične sile menile, da morajo za politične, za najbolj izpostavljene politične funkcije pridobit nekoga, ki bo dajal med ljudmi občutek, da je sposoben in da je vredno, da je nad njimi. Ta
koncept se je popolnoma sesul.

TANJA STARIČ: Ste eden od njih, ali zato počnete te.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Tako je. Ta velika konceptualna sprememba se je zgodila, kdor je ni opazil je zato zamudil veliko volitev doma in po svetu.

TANJA STARIČ: Ampak hkrati vam očitajo, da s tem tudi razvrednotite na nek način funkcijo.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): To kritiko je potrebno vzet v zakup, nobena od mojih odločitev ni taka, da bi si to želel ali hotel. Razumem pa, da so ti očitki. A veste, jaz se spomnim leta, pojdimo nazaj, leta 1992, ko je zmagal Clinton, ko je prvič šel predsednik, kandidat za predsednika, to so bili še premieri, v nočno oddajo, v talk show, ta zabavni, je cel Washington govoril o tem, kako je to ne predsedniško. Ampak Clinton je bil potem izvoljen in precej popularen politik. In tudi uspešen. Hočem reči, stvari se spreminjajo. Jaz mislim, da je potrebno to delo opravljat tako, da te ljudje razumejo. Včasih je bilo to mogoče z neke politične bližnjice sporočat ali sporočit, danes tega ni mogoče. Je treba it, se trudit med ljudmi, povedat in dostikrat na načine, ki so bili doslej nepoznani ali pa ne tradicionalni.

TANJA STARIČ: Pa tudi, če se delu javnosti zdi, da ste šli preko roba, recimo.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Seveda, en del javnosti bo vedno to trdil in če bom šel preko roba, ne bom še enkrat izvoljen.

TANJA STARIČ: Prav. Morda res čisto za konec pa na kratko neko misel, ki bi jo radi sporočili državljanom ob koncu leta.

BORUT PAHOR (predsednik Republike Slovenije): Še vedno in morda celo bolj gledam v prihodnost z iskrenim upanjem in vero in z optimizmom. Da bi bilo pa to utemeljeno moramo delat eden z drugim in ne eden proti drugemu. Dajmo sodelovat, dajmo se medsebojno navdihovat - za vse bo lažje.

TANJA STARIČ: To je bil pogovor s predsednik države Borutom Pahorjem, hvala za obisk v našem studiu. Želim vam seveda lepe praznike in vse dobro v prihodnjem letu. Hvala, ker ste prišli na pogovor v naš studio.