Predsednik Pahor Biotehniški šoli Maribor, najstarejši kmetijski šoli na Slovenskem, ob 150-letnici vročil Zahvalo predsednika republike: »Družbo prihodnosti gradimo na slavni tradiciji«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil proslave ob 150. obletnici ustanovitve Biotehniške šole Maribor, najstarejše kmetijske šole na Slovenskem.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik Pahor je bil na proslavi slavnostni govornik. Ob jubileju je Biotehniški šoli Maribor vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije za pomembno poslanstvo vzgoje in izobraževanja mladih za poklice, s katerimi sooblikujejo trajnostni razvoj našega podeželja. Priznanje je v imenu šole sprejel ravnatelj Anton Krajnc.


Foto: Tamino Petelinšek/STA



V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Družbo prihodnosti gradimo na slavni tradiciji

Spoštovani gospod ravnatelj,
gospod župan,
državna sekretarka,
učiteljice, učitelji, dijakinje in dijaki,
gospe in gospodje.

Sprejmite, prosim, moje iskrene čestitke ob visokem jubileju vaše šole z najboljšimi željami za prihodnost.

V naši domovini ni mnogo institucij, ki smo jih Slovenci ustanovili v 19. stoletju, prav zato si nekatere med njimi zaslužijo našo dodatno pozornost, občudovanje in spoštovanje, vaša šola je med njimi.

Ob vaši šoli, ki je začela delovati leta 1872, naj omenim tudi kranjsko hranilnico, ustanovljeno leta 1820, slovensko zdravniško društvo, ustanovljeno leta 1861, in prvo vzajemno zavarovalnico, ustanovljeno leta 1898.

Vse te in še nekatere druge institucije so dokaz, da je slovenski človek sledil splošnemu razvoju, se zavedal, da napredek prinaša boljše življenje in da je »simbioza« med novostmi, ki jih je prinašala industrijska revolucija, in zemljo garancija za napredek posameznika in slovenstva kot celote.

Na drugi strani vemo in se zavedamo, da pomen institucijam, njihovim uspehom in njihovemu dolgotrajnemu delovanju dajemo prav ljudje.

Dolgotrajnost je priznanje, da so delovanje institucije in njeni rezultati pomembni in pozitivni za širšo družbo. To dolgotrajnost z novim znanjem in medsebojnim sodelovanjem nadaljujejo in bogatijo nove generacije, ki prihajajo.

Sredino 19. stoletja, v katerem je bila ustanovljena vaša šola, je zaznamovala tudi pomlad narodov, med njimi slovenskega, ki nam je dala moč in zagon za politično zorenje in osvobajanje.

Oblikoval se je naš narodni program, katerega osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine.

To so bila zelo pomembna in pogumna stremljenja, ki jih je spodbudilo taborsko gibanje na Slovenskem.

Zamisel Zedinjene Slovenije in uradne rabe materinščine sta s taborskim gibanjem dobili plebiscitarno podporo.

Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo pomemben sodobnik ustanovitve vaše šole, ki danes nosi plemeniti naziv najstarejše kmetijske šole na Slovenskem.

Morda še bolj pomemben zato, ker danes, ob 150. jubileju, lahko govorimo in se učimo v materinščini, ki je enakopravna, enakovredna svetovnim jezikom in je eden od uradnih jezikov naše širše evropske družine in domovine.

Janez Bleiweis je na enem izmed taborov ob koncu govora vzkliknil »Dajte nam Slovenijo!«. Danes jo imamo in smo nanjo ponosni. Imamo ugledne institucije, med katerimi je tudi vaša šola, ki odraža vrednoti spoštovanja do podeželja in sobivanja z njim, ki sta danes pomemben del naše družbe.

Spoštovane gospe in gospodje,

Vaša šola je lahko dodaten zgled, kako se dopolnjujeta teorija in praktično delo s stroji in rokami na zemlji.

Površine, ki jih obdelujete, vam dajejo priložnost, da posredujete dijakom konkretno znanje, kako vzgajati različne kulturne rastline, pridelovati vrtnine in poljščine in s tem pridobivati hrano, ki je najpomembnejša in prva energija za vsakega izmed nas.

Ko govorimo o vašem vzgojnem poslanstvu in hrani, je naključje hotelo, da smo v svetu minulo nedeljo, 16. oktobra, zaznamovali svetovni dan hrane, ki ga je že v preteklosti razglasila OZN oziroma njena organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO.

V tem tednu smo večkrat slišali, da je ekološka pridelava hrane garant za boljšo prehrano, za čistejše okolje in boljše življenje.

Vsi si moramo prizadevati za trajnostne prehranske sisteme.

Še nečesa ne smemo prezreti: skrbi in prizadevanj za večjo samooskrbo.

Znano je, da naša država ne pokriva vseh potreb na področju prehrane, da pomembne količine slednje uvažamo, kar pomeni, da smo odvisni od tujih trgov.

Pandemija, s katero smo se soočali zadnji dve leti, je to vprašanje še dodatno izpostavila.

Ne le pri različnih proizvodnih izdelkih, tudi pri prehrambnih artiklih je prišlo do problemov pri dobavnih verigah in posledično do zamud, višjih cen in vprašanj, kako bi se dodatno bolje organizirali, da bi bili še v večji meri samozadostni in s tem tudi bolj varni.

Roko na srce, vemo kolikšne obdelovalne površine premore naša država, koliko plodne zemlje je neobdelane, s preprostim odgovorom, »ker se domača pridelava ne izplača, ker so produkti iz tujega trga cenejši«.

Po mojem prepričanju je tak pristop zelo kratkoročen, usmerjen le v finančni rezultat in ne v dolgoročno perspektivo, hkrati povezano s širšim okoljem in tudi vplivom podnebnih sprememb.

V očeh nekaterih ima zemlja, žal, pravo vrednost le, če je namenjena različnim gradbenim projektom.

S takim pristopom se ne strinjam in menim, da bi si na najvišji ravni morali prizadevati, da se taka praksa spremeni.

Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da Evropska unija, katere člani smo od leta 2004, največ finančnih sredstev namenja prav za kmetijstvo, saj sta z njim povezana tako širša ekologija kot tudi vrsta dejavnosti, povezanih s podnebnimi spremembami in njihovim vplivom na naše življenje.

Če ne bo na tem področju tesnejšega sodelovanja med najširšim gospodarstvom in kmetijstvom, se bojim, da se dodatno oddaljujemo od zavez, ki so bile sprejete s Pariškim podnebnim sporazumom.

Dovolite mi, da ob zaključku slavnostnega nagovora ob visokem jubileju vaše šole spomnim še na vzgojno poslanstvo, ki ga prenašate s svojim znanjem in zgledom na mlade generacije, ki so najpomembnejši del vašega šolskega procesa.

Sodobna družba se zaveda pomena znanja tudi zato, ker je znanje pot do sprememb. Ob splošnem in konkretnem znanju pa so enako pomembne vrednote in na njih temelječi etika in morala.

Pomankanje etičnih vrednot, razraščanje pohlepa, razsipnosti ter lova na materialne dobrine povzročajo zavedanje, da postajamo družba brez potrebne empatije, skromnosti in zavedanja, da je potrebno živeti skladno s svojimi možnostmi in naravo, ki nam je dana.

Ker splošne etične vrednote niso povezane z ideologijami in različnimi verami, sta naša dolžnost in odgovornost zato še večji.

Zato ne pozabimo, da je stabilna družba prihodnosti lahko le družba znanja, etike in vrednot.


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Foto: Tamino Petelinšek/STA