SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, ki so jih prejeli Marjan Pipenbaher, Anka Lipušček Miklavič in Bogomir Mirko Strašek

Ljubljana, 30. 8. 2022 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.

Marjan Pipenbaher je prejel srebrni red za zasluge za izjemne dosežke v projektiranju in izgradnji velikih mostov v slovenskem in evropskem prostoru. Anka Lipušček Miklavič je prejela red za zasluge za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije. Bogomir Mirko Strašek pa je prejel red za zasluge za prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in utrjevanju poslovne kulture ter za bogatitev kakovosti življenja in dela v Savinjski dolini.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja
Foto: Bor Slana/STA

Utemeljitve:

Za izjemne dosežke v projektiranju in izgradnji velikih mostov v slovenskem in evropskem prostoru prejme Marjan Pipenbaher srebrni red za zasluge.

Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher je projektiral in sodeloval pri gradnji več kot 200 mostov in viaduktov v Evropi in po svetu. Izjemno inženirsko znanje in inovativnost ga uvrščata med najprepoznavnejše graditelje mostov v Evropi. Njegovo zadnje veliko delo je preko 2400 metrov dolg most na polotok Pelješac na Hrvaškem.

Marjan Pipenbaher se je rodil leta 1957 v Ljubljani, diplomiral pa je leta 1981 na mariborski gradbeni fakulteti. Leto prej se je zaposlil v projektivnem biroju Gradis, v obdobju od leta 1984 do 1990 pa je kot asistent deloval na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Od leta 1990 je direktor in vodilni projektant družbe Inženirski biro Ponting v Mariboru, ki sta jo ustanovila z Viktorjem Markljem. Mednarodno renomirani inženirski biro se ukvarja predvsem s projektiranjem zahtevnih mostov in viaduktov, globokih temeljenj, stolpnic in drugih zahtevnih inženirskih objektov. Leta 2002 je ustanovil še specializirano inženirsko konzultantsko podjetje Pipenbaher inženirji, ki se poleg mostov velikih razponov ukvarja z izvedbami specialnih nelinearnih dinamičnih analiz, projektiranjem potresnih izolacij, geotehničnimi analizami ter pripravo in organizacijo testiranja mostov velikih razponov v vetrovnikih.

Pipenbaherjevi mostovi niso le tehnični dosežki, ampak se odlikujejo tudi po sijajni vključitvi v okolico. Glavni namen mostov je seveda, da omogočajo prečkanje rek in dolin, toda Marjan Pipenbaher poskrbi tudi za to, da njegovi mostovi pokrajino naredijo lepšo – niso le nakopičeni betonski elementi, ampak njihova notranja matematična harmonija sije v zunanji lepoti in odzvanja v skladu z naravo.

Marjan Pipenbaher s sodelavci je soavtor in projektant 1065 metrov dolgega največjega slovenskega viadukta Črni Kal, v katerega je vgrajenih več kot 50.000 kubičnih metrov betona in 8.000 ton armaturnega jekla. Do leta 2022 je v Sloveniji sprojektiral Koroški most in viadukte Bivje, Bonifika, Dobruša in Peračica. Med njegovimi najpomembnejšimi projekti v svetu pa lahko omenimo most Giborim v Hajfi, več kot 1000 metrov dolg železniški most No. 10 med Tel Avivom in Jeruzalemom v Izraelu, viadukt Oued Menar v Alžiriji, mostova s poševnimi zategami Komurhan in Nissibi čez reko Evfrat v Turčiji ter most s poševnimi zategami čez reko Moračo v Podgorici v Črni gori.

Za zdaj zadnji veliki projekt Marjana Pipenbaherja, most na Pelješac, je eden izmed petih največjih in izvedbeno najzahtevnejših evropskih mostov zgrajenih v začetku 21. stoletja. Most s 6 centralno postavljenimi piloni in poševnimi zategami, dolžine 2404 metrov, ima 13 razponov in je, kot so navdihujoče poročali ob njegovem odprtju, povezal najjužnejši del Dalmacije s preostalo Hrvaško.

Gradnja mostu je trajala štiri leta v posebno težkih razmerah zaradi občasne hude burje in potresne nevarnosti, zaradi česar je moral avtor most bolj utrditi, elemente čvrsteje vpeti v zemljo in porabiti več materiala – pa je most kljub temu videti lahkoten in eleganten.

Marjan Pipenbaher je član domačih in mednarodnih strokovnih združenj ter pooblaščeni projektant in revident z licencami slovenske in hrvaške inženirske zbornice. Je tudi avtor več kot 100 strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v domači in tuji strokovni literaturi, ter več kot 50 ekspertiz in neodvisnih revizij. Prejel je več nagrad in priznanj za posebne dosežke v gospodarstvu in inovativnost ter nagrado izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke.

Država Slovenija se Marjanu Pipenbaherju z visokim državnim odlikovanjem zahvaljuje za njegov prispevek k svetovnemu strokovnemu znanju na področju gradnje zahtevnejših objektov.

Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Marjanu Pipenbaherju
Foto: Bor Slana/STA


Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije prejme Anka Lipušček Miklavič red za zasluge.

Zgodba Anke Lipušček Miklavič je zgodba o uspehu - a najprej o trdem delu in trdni odločenosti. Leta 1995 se je pridružila novoustanovljenemu zadružnemu podjetju Mlekarna Planika v Kobaridu. Podjetje je nastalo na pogorišču nekdanje Kraševe mlekarne in začeti je bilo treba iz minusa, ne z ničle, se spominja. Zadružniki so bili trdno odločeni, da bodo delali le tisto, kar je nekoč že bilo: sir, skuto, maslo in konzumno mleko. In še: pri tem bodo uporabljali le mleko iz Posočja, če tega zmanjka, pa še tisto z Idrijskega in Cerkljanskega. Če bo torej vse to ostalo po starem, bo treba spremeniti nekaj drugega, so razmišljali podjetni posoški študentje in skovali geslo »Sir in skuta, to naša sta aduta.«

V letošnjem letu je Anka Lipušček Miklavič po skoraj treh desetletjih odšla iz Planike, ki je medtem zrasla v agrogospodarski čudež gornjega Posočja, njeno ime pa pozna vsa Slovenija. Prav zato, ker je vedno čutila z naravo, je razumela svet okoli sebe kot dovolj velik tudi za največje načrte. Prej kot drugi je zaupala v lokalno pridelano hrano in avtohtone produkte – preden je to postala moda, je verjela, da je treba tako delati zato, ker je tako prav.

Ko so se s sodelavci odločili za preobrazbo majhne lokalne mlekarne v mlekarski predelovalni obrat z najvišjimi standardi kakovosti, se niso bali ničesar. Šele pozneje se je pokazalo, da so bili njihovi načrti sestavljeni iz večjega deleža sanj kot dobrih možnosti. Le z odločenostjo in bojevitostjo jim je uspelo, in Anka Lipušček Miklavič danes iz rokava stresa življenjske resnice, kot sta če padeš, se poberi in pojdi naprej, pozneje, in tudi ni majhnih problemov, so samo veliki.

V treh desetletjih se je uresničilo veliko zamisli in nekatere so postale zgled tudi za druge. Najprej so sir delali v Cerknem, potem je bila zgrajena sirarna v Kobaridu, danes imajo lastno ekološko posestvo v Bovcu. Delajo tako, da bi potrošnik razumel, kako nastajajo njihovi mlečni izdelki in spoštoval pot od kmetije, planinske paše, košnje do molže in predelave. Obiskovalce vabijo, da obiščejo pašnike in spoznajo sirarsko tradicijo, pred več kot desetimi leti pa so uredili tudi muzej mlekarstva s stalno razstavo Od Planine do Planike, ki predstavlja večstoletno tradicijo sirarstva in planinskega pašništva. Zdaj se trudijo, da bi celotno Posočje postalo ekološka regija.

Anka Lipušček Miklavič je s preudarnim ravnanjem, jasno strategijo in posluhom za ljudi in okolje mlekarni in posoškim krajem omogočila dolgoročno prihodnost. Mlekarno je s spretnimi načini sodelovanja povezala s proizvajalci iz Posočja, ki so se zato lahko odločili ohraniti tradicionalne načine pridelave mleka ali pa so se k njim vrnili. Nastali so inovativni domači lokalni izdelki in močna blagovna znamka. Mlekarna Planika je postala ambasador hiše okusov doline Soče, gibalo gospodarskega življenja Posočja, uveljavlja pa tudi sonaravno skrb za svoje neposredno okolje in v svojo proizvodnjo uvaja sončno elektrarno in sistem za čiščenje odpadnih voda.

Anka Lipušček Miklavič je prejemnica priznanja Občine Tolmin za pomembne uspehe na področju kmetijstva, gospodarstva, ohranjanja krajine in prepoznavnosti regije. V letih od 2011 do 2019 je vodila upravni odbor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot podpredsednica Gospodarske zbornice je zarisala pot odličnosti razvoja slovenskih živilskih in kmetijskih podjetij in poskrbela, da je zbornica postala pomemben reprezentativni zastopnik kmetijskih in živilskih podjetij. S sodelovanjem in spoštovanjem sodelavcev, partnerjev in inštitucij je v svojem Posočju in v Sloveniji pustila močno sled.

Država Slovenija se Anki Lipušček Miklavič z državnim odlikovanjem zahvaljuje za njen dolgoletni trud, večni optimizem in nalezljivi pogum.

Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Anki Lipušček Miklavič
Foto: Bor Slana/STA

Za prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in utrjevanju poslovne kulture ter za bogatitev kakovosti življenja in dela v Savinjski dolini prejme Bogomir Mirko Strašek red za zasluge.

Bogomir Mirko Strašek je ustanovitelj, direktor in lastnik družbe KLS Ljubno, ki izdeluje zobate obroče za avtomobilsko industrijo in letos praznuje 50-letnico delovanja. Podjetje ima več kot 250 zaposlenih, z njimi pa v svoji niši dosega 18-odstotni tržni delež v svetovnem in 70-odstotni delež v evropskem merilu. Tudi po kakovosti je KLS Ljubno med najboljšimi na svojem področju. Izvozi najmanj 96 odstotkov proizvodnje in se uvršča med odstotek najboljših podjetij v srednji Evropi po stopnji avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije. Produktivnost v podjetju je v zadnjih 20 letih narasla za desetkrat, dodana vrednost na zaposlenega pa je skoraj trikrat večja od slovenskega povprečja.

Bogomir Mirko Strašek je v podjetju od vsega začetka in je v njegovo rast in razvoj vložil tako rekoč vse življenje. Na Ljubno se je priselil leta 1972 in pri 26-ih letih prevzel vodenje kovinskega obrata v tedanjem podjetju Gradbenik. Začetki niso bili obetavni: več kot polovica proizvodnje je potekala na prostem ali pod kozolcem, pozimi ni bilo ogrevanja, zaposlenih je bilo 30 ljudi, prihodnost je bila negotova. Do zadnjega desetletja prejšnjega stoletja je direktor Strašek s sodelavci uvedel marsikatero izboljšavo, vendar pa je razpad Jugoslavije povzročil tudi izgubo nekdanjega trga ter podjetju in zaposlenim prinesel težke čase. Leta 1996 je Bogomir Mirko Strašek zastavil novo, drzno strategijo. Odločil se je za specializacijo in podjetje ozko usmeril v proizvodnjo zobatih obročev, ki so še danes njegov glavni proizvod. A skrivnost uspeha, pravi, je v resnici preprosta: visoka kakovost izdelkov in storitev, pravočasna dobava, skrbno spremljanje svetovne konkurence ter nenehno uvajanje inovacij.

Bogomir Mirko Strašek pa ni le uspešen strateg in podjetnik, je človek z izjemnim občutkom za sodelavce, za potrebe lokalne skupnosti, za ljudi. Bistvo vodenja je zanj medosebno spoštovanje, to, da si ljudje med seboj pomagajo in da si vsi prizadevajo za isti cilj. Tako se je KLS Ljubno pod njegovim vodstvom razvil v podjetje z visoko stopnjo družbene odgovornosti in navdihujočo notranjo pripadnostjo. Večino ustvarjenega dobička podjetje vlaga v razvoj in zaposlovanje, vsako leto pa namenijo velik del dohodka v podporo človekoljubnim, športnim, zdravstvenim in kulturnim dejavnostim v zgornjesavinjski regiji. Prepričani so, da lahko za promocijo podjetja več kot z bleščečimi oglasi naredijo s podporo posameznikom in društvom ter z zagotavljanjem ustreznih razmer za kakovostno in zdravo preživljanje prostega časa vseh prebivalcev regije.

Bogomir Mirko Strašek zato že leta tesno sodeluje z župani sedmih zgornjesavinjskih občin: v širši regiji najbrž ni gasilskega ali reševalnega vozila, katerega nakupa ne bi finančno podprlo podjetje KLS, celjski bolnišnici so podarili robota za avtonomno dezinfekcijo prostorov, že od najskromnejših začetkov sponzorirajo tekme deklet v smučarskih skokih, ki so se razvile v prvenstvo za svetovni pokal, so pobudnik in sofinancer izgradnje kulturno-poslovnega centra in kongresnega centra v Ljubnem ter najvidnejši donator tradicionalnega Flosarskega bala. In to je le nekaj drobcev vsega, kar je Bogomir Mirko Strašek s svojim podjetjem dal svoji širši okolici.

Država Slovenija se Bogomirju Mirku Strašku za njegovo delovanje zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem.

Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Bogomirju Mirku Strašku
Foto: Bor Slana/STA