Predsednik republike podprl zamisel o spominskem znamenju prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem kot spomeniku svobodi izražanja

V luči prihajajočega Evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes sprejel dr. Borisa Golca, dr. Matijo Ogrina in dr. Luko Vidmarja - predstavnike pobudnikov postavitve spominskega znamenja prepovednim in uničenim knjigam na Slovenskem.

Skupina akademikov in drugih strokovnjakov humanističnih ved je na predsednika republike naslovila pobudo za postavitev spominskega znamenja slovenskim in drugim knjigam, ki so bile prepovedane, uničene ali niso izšle zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih političnih sistemov 20. stoletja. Strokovnjaki želijo s pobudo opozoriti na neizmerno kulturno škodo, ki so jo v našem prostoru v času pred lastno državnostjo in suverenostjo povzročila nedemokratična ravnanja in ideologije vse od 16. stoletja naprej. Predsednik Pahor je pobudo podprl z navdušenjem, saj po njegovem mnenju takšno spominsko znamenje ni relevantno le za Slovence, marveč je »univerzalnega pomena in našo prihodnost navdihuje z željo po svobodi izražanja.«

Po najboljših močeh in v okviru svojih pristojnosti se bo predsednik republike zavzel, da bo tudi Vlada Republike Slovenije pobudo razumela kot prispevek k »žlahtni tradiciji slovenstva, kjer imata jezik in beseda osrednje mesto.«

Predsednik republike vsako leto obeleži Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov z namenom negovanja vzdušja sožitja med ljudmi. Lani se je udeležil pietetne slovesnosti v Muzeju meščanstva Lendava in položil venec k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega in ideološkega nasilja v času po drugi svetovni vojni v Lendavi in njeni okolici. V prejšnjih letih je položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, obiskal Študijski center za narodno spravo, se udeležil spominskih slovesnosti ob spravni kapelici v Rovtah in na gradu Turjak ter na Sveti Gori prisostvoval osrednjemu spominskemu dogodku v okviru pobude »Vseposvojitev«.

Leta 2009 je Evropski parlament z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetil vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenska vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan tudi v Sloveniji. Z Evropskim dnem spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ostro obsojamo vse zločine proti človeštvu, ki so jih povzročili totalitarni in avtoritarni režimi.


Foto: Nebojša Tejić/STA

V nadaljevanju objavljamo Pobudo akademikov in drugih strokovnjakov humanističnih ved za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam.