Predsednik republike, predsednik vlade in apostolski nuncij nagovorili diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes nagovoril diplomatski zbor. Upoštevajoč epidemiološke razmere letos ni bilo mogoče pripraviti tradicionalnega vsakoletnega sprejema za diplomatski zbor, nagovor pa je potekal virtualno.

Diplomatski zbor sta nagovorila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji. Predsednik Pahor in predsednik Janša sta se z apostolskim nuncijem sestala v sredo, 3. februarja 2021.

Predsednik republike je v govoru spregovoril o razmerah v Sloveniji, odnosih s sosednjimi državami, o Evropski uniji, Zahodnem Balkanu, dotaknil se je dvostranskih odnosov s ključnimi partnericami, multilateralizma in mednarodnega miru ter podnebnih sprememb. Glede razmer v Sloveniji je ocenil, da je Sloveniji v tridesetih letih samostojnosti uspelo razviti trden demokratični politični sistem in učinkovito gospodarstvo ter utrditi položaj v mednarodni skupnosti. Spomnil je na tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank in se zavzel za več politične enotnosti.

Predsednik republike je opozoril, da je sedanje desetletje odločilno za uresničitev Pariških podnebnih ciljev in da bodo morebitne zamude težko popravljive. Potrebno je strniti vrste v korist trajnostnega razvoja naše države, Evropske unije in vsega sveta. Predsednik se je zavzel za učinkovit multilateralizem in poudaril, da osnovna načela OZN ostajajo izjemno relevantna.

Slovenija želi imeti dobre, urejene in če je le mogoče prijateljske odnose z vsemi državami. ZDA so naš tesen zaveznik in partner. Predsednik je pozdravil odločitev ameriškega predsednika Bidna o vrnitvi h ključnim multilateralnim organizacijam in pobudam. V interesu Slovenije je, da neguje dobre odnose tudi z Rusko federacijo in Kitajsko, članicama VS OZN.

Slovenija je in želi ostati med najbolj povezanimi članicami Evropske unije. Sposobnost skupnega odzivanja je ključna za uspeh pri premagovanju zdravstvene in ekonomske krize ter prehod v trajnostni razvoj. Predsednik je pozval k čimprejšnjemu začetku konference o evropski prihodnosti.

V govoru je predsednik spomnil na pomen evropske perspektive držav Zahodnega Balkana in namen, da v Sloveniji gosti vrh voditeljev Brdo – Brijuni Process ob 10. obletnici te pobude. Podrobneje je spregovoril tudi o negovanju odnosov s sosednjimi državami, ki smo jih lani še nadgradili, ko je s predsednikoma Italije in Avstrije v resnično evropskem duhu obeležil občutljivi 100. obletnici dogodkov, ki so doslej razdvajali, zdaj pa je čutiti moč, da nas bodo zbliževali.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za diplomatski zbor ob pričetku novega leta (Velja govorjena beseda!)

"Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,

prisrčno vas pozdravljam na novoletnem sprejemu, ki ga prvič – epidemiološkim razmeram primerno – gostim virtualno.

Za nami je težko leto. Pandemija nove koronavirusne bolezni nas je opomnila, kako tesno smo povezani in spoznali smo, da jo bomo premagali le s sodelovanjem in solidarnostjo.

Soočili smo se z razdiralno močjo narave. Po drugi strani sta nas navduševala človečnost in empatija.
Bolj kot kadarkoli doslej vemo, da je Svet en sam in da moramo zanj skrbeti s skupnimi močmi – v dobrobit vseh nas in naših otrok.

Ekscelence,
po običaju se bom kratko opredelil do najpomembnejših tem.

Prvič

O razmerah v Sloveniji
Slovenija bo letos obeležila tridesetletnico razglasitve neodvisnosti. V teh treh desetletjih nam je uspelo razviti trden demokratični politični sistem. Razvili smo učinkovito gospodarstvo in utrdili svoj mednarodni položaj.

Slovenija ima vlado, ki ima zadostno politično večino. Kot marsikje drugje po svetu, je tudi pri nas epidemija vplivala na politično stabilnost, ki jo je manj, kot bi si želel. Moja ocena je, da bi se Slovenija lažje, hitreje in z manj slabe volje med ljudmi, soočala z epidemijo, če bi bila politika enotnejša.

Slovenija ima tridesetletno tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank v zahtevnejših obdobjih ali za uveljavitev strateških ciljev. Zdaj je tak čas, upam, da nam bo uspelo.

Redne volitve bodo čez dobro leto dni. Pred volitvami je potrebno uveljaviti ustavno odločbo o spremembi oz. dopolnitvi volilnega sistema.

Boj z epidemijo in njenimi posledicami je v ospredju delovanja vseh nas. Prva naloga je obvarovati življenja in zdravje ljudi in pri tem čim manj omejiti delovanje posameznih sektorjev družbe. To nam je ponekje uspelo bolj, drugje manj. Razveseljivi so gospodarski kazalci, ki kažejo na vitalnost ključnih stebrov gospodarstva.

Drugič

Odnosi s sosednjimi državami
Ponosen sem na odlične odnose, ki jih gojimo s sosednjimi državami. Imamo rešena tako rekoč vsa dvostranska vprašanja - tudi s Hrvaško, za katero verjamem, da bo prej ko slej dosežen dogovor o izvršitvi razsodbe Arbitražnega sodišča o meji med državama.

Še več, odnose z vsemi sosednjimi državami smo lansko leto nadgradili. Nekajkrat sem se srečal z novim predsednikom Hrvaške, Milanovićem, mudil sem se na uradnem obisku na Madžarskem.

Predvsem pa sem vesel, da smo uspeli v resničnem evropskem duhu strpnosti, razumevanja in prijateljstva obeležiti dve obletnici; 100 obletnico požiga Narodnega doma v Trstu in 100. obletnico koroškega plebiscita.

Skupaj s predsednikom Mattarello sem se udeležil podpisa dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji sto let po tem, ko so ga požgali fašisti. Skupaj sva se poklonila prvim slovenskim žrtvam italijanskega fašizma in žrtvam povojnih pobojev.

Slovensko italijanski odnosi so resnično na zgodovinsko visoki ravni. Dodatno jih plemeniti nedavna izbira Nove Gorice, ki bo skupaj z italijansko Gorico kulturna prestolnica Evrope leta 2025. To je čudovita ilustracija skupne prihodnosti v Evropski uniji, ko v sodelovanju in sožitju različnih jezikov in kultur nastaja tudi skupna, brezmejna evropska identiteta.

S predsednikom Republike Avstrije Van der Bellenom sva skupaj domislila, kako obeležiti 100. obletnico koroškega plebiscita, ki je doslej vedno močno razdeljevala večinsko nemško govoreče prebivalstvo in manjšinsko slovensko skupnost na avstrijskem Koroškem. Mislim, da nam je uspelo razumevanja dogodkov izpred 100 let postaviti v evropski kontekst in se usmeriti v prihodnost, v kateri naj prevladata medsebojno spoštovanje in sožitje.

Tretjič

Evropska unija
Evropska unija je bila in je še pred veliki preizkušnjami.

Morda nismo bili najbolj zadovoljni s prvimi odzivi na izbruh pandemije, a se je kaj kmalu pokazalo, da se z njo borimo lahko le skupaj in povezani.

Izjemnega pomena je dogovor o novem večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje, za katerega upam, da bo hitro zaživel. Vse pohvale gredo tudi za napore in dosežke glede razvoja cepiva in usklajenega delovanja pri nakupu le-tega.

Zelo sem vesel tudi podnebnega dogovora, za katerega upam, da bo v letošnjem letu uspešno konkretiziran, da bi EU lahko ostala vodilna pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.

Manj me veseli odhod Združenega kraljestva iz povezave, a verjamem, da je pred kratkim sklenjeni sporazum o novih odnosih dobra osnova za prihodnje tesno sodelovanje in zavezništvo.

V letošnjem letu pričakujem zagon konference o evropski prihodnosti. Morda na prvi pogled razprava o evropski prihodnosti ne deluje kot prioriteta v teh zahtevnih časih. Vendar ravno teme, s katerimi se veliko ukvarjamo, torej kako narediti Evropsko unijo še bolj učinkovito in odporno, ter kako graditi na njenih temeljnih vrednotah, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice, terjajo poglobljen razmislek, kje smo v EU in kam želimo.

Sam nameravam nadaljevati z rednimi posvetovanji na to temo in obravnavati vsa vprašanja, ki se bodo zastavljala tudi evropski konferenci.

Slovenija sodi med najbolj povezane članice EU in si mora vedno prizadevati za utrjevanje tega položaja. Verjamem v francosko – nemški motor evropske integracije, ki pa mora biti inkluziven in odprt. Izjemno cenim odlične odnose z obema državama in njunima predsednikoma, Steinmeierjem in Macronom.

Slovenija ima več identitet, saj je tudi srednjeevropska in mediteranska država. Vse to je potrebno razvijati in negovati dvostranske odnose z drugimi članicami EU. Lani nam je npr. v premoru med epidemijama uspelo realizirati odličen, v zeleno prihodnost usmerjen, obisk na Slovaškem. V letošnjem letu se veselim številnih srečanj z voditelji članic Evropske unije, pa tudi drugih držav, kar bomo začeli realizirati takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Četrtič

Zahodni Balkan
Ena od najpomembnejših oblik sodelovanja držav v regiji je pobuda Brdo-Brijuni Process, ki jo vodim skupaj s hrvaškim predsednikom. Ob deseti obletnici sem načrtoval posebno srečanje in me iskreno veseli velik interes vseh voditeljev, da bi se ga udeležil. Žal nam je pandemija Covid-19 to preprečila. Upam, da nam bodo razmere čim prej naklonjene in bomo lahko v Sloveniji priredili vrh Brdo – Brijuni Process. Gre za pomembno platformo sodelovanja na najvišji politični ravni, ki krepi zaupanje med državami in pomaga k večji vidnosti Zahodnega Balkana.

Slovenija iskreno in zavzeto podpira politiko odprtih vrat Evropske unije in globoko obžaluje, da Republika Severna Makedonija še ni dobila datuma za začetek pogajanj o članstvu v EU.

Želim, da bi med partnericami EU končno prevladalo zavedanje, da je širitev EU v prostor Zahodnega Balkana predvsem geopolitično vprašanje in tu ne sme prihajati do nepotrebnih odlogov. Slovenija bo politiki EU do Zahodnega Balkana posvetila posebno pozornost tudi v času predsedovanja, saj namerava gostiti vrh EU – Zahodni Balkan. Ob tem je seveda potreben velik napor samih držav, ki želijo postati članice EU.

Imamo dobre odnose z vsemi državami v tej regiji, kar nam omogoča, da delujemo kot povezovalec, ki se trudi za utrditev procesov sprave in tesnejše sodelovanje med posameznimi državami regije.

Petič

Glede dvostranskih odnosov s ključnimi partnerji
Iskreno me veseli, da smo v odnosih z Združenimi državami Amerike naredili pomemben korak naprej. Združene države so naš tesni zaveznik in partner, s katerim želimo naše odnose še nadgrajevati. Veselim se sodelovanja s predsednikom Bidenom. Pozdravljam njegovo odločitev o vrnitvi k Pariškemu podnebnemu sporazumu, k Svetovni zdravstveni organizaciji in drugim ključnim multilateralnim pobudam in organizacijam. Izražam upanje, da se bo poglobilo evropsko ameriško sodelovanje in zavezništvo.

Z Rusko federacijo in Kitajsko, članicama Varnostnega sveta, želimo negovati politične odnose in krepiti gospodarsko sodelovanje.

Dobre, urejene, iskrene in če je le mogoče prijateljske odnose želimo imeti tudi z vsemi drugimi državami po svetu.

Šestič

Glede multilateralizma in mednarodnega miru
Lansko leto samo obeležili 75. obletnico Organizacije združenih narodov. Po eni strani je bila ta obletnica v senci pandemije, ki je onemogočila srečanja na vrhu v New Yorku. Po drugi strani nas je ravno pandemija opomnila, kako pomembno je multilateralno sodelovanje in kako pomembno vlogo imajo mednarodne organizacije.

Z gotovostjo lahko trdim, da je današnji svet manj predvidljiv in manj varen kot je bil včeraj. Osnovna načela OZN zato ostajajo izjemno relevantna. Prvo med njimi je privrženost mirnemu reševanju vseh sporov.

Skupaj si moramo prizadevati za krepitev zaupanja, vladavino prava in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Učinkovit multilateralizem je v interesu vseh držav, ne glede na njihovo vojaško, politično ali gospodarsko moč.

Sedmič

Podnebne spremembe
Mislim, da se čedalje bolj zavedamo grožnje, ki jo mednarodnemu miru, varnosti in razvoju predstavljajo podnebne spremembe.

A zavedanje ni dovolj, potrebna je jasna, osredotočena in odločna aktivnost.
Prav je, da vsak po svojih močeh prispeva k spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, tako v naših lastnih državah kot v mednarodnem okviru.

Moj, pred dobrim letom oblikovani Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko, sestavljen in vrhunskih strokovnjakov, mi pomaga pri oblikovanju tehtnih priporočil vladi in državnemu zboru. Najbolj pomembno spoznanje je, da je za uresničitev Pariških podnebnih ciljev na državni in globalni ravni odločilno to desetletje. Morebitne zamude bodo težko popravljive.

Boj s pandemijo Covi-19 je pokazal, da zmoremo. Zmoremo, če zaupamo v znanost in stroko in smo osredotočeni na to, kaj želimo doseči. Imamo veliko priložnost, da do COP 26 naredimo velik korak naprej tudi na področju podnebnih sprememb.

Čas je, da strnemo vrste v korist trajnostnega razvoja naše države, Evropske unije in vsega sveta.

Ob koncu

Pri mojem delu me vodi iskrena želja po negovanju dobrih odnosov z vsemi državami v našem delu Evrope in povsod po svetu.

Slovenija je in bo še naprej aktivna partnerica v prizadevanjih za mir in sodelovanje ter za to, da bi povsod živeli varneje in bolje.

Ekscelence,

dovolite mi, da se vam ob tej priložnosti iskreno zahvalim za vaš prispevek h krepitvi sodelovanja med Slovenijo in državami, ki jih predstavljate. To v zdajšnjih razmerah ni lahko, zato še posebej hvala!

Prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in širše mednarodne skupnosti."


Besedilo nagovora predsednika vlade in prevod nagovora apostolskega nuncija v Sloveniji objavljamo v nadaljevanju.