Predsednik republike z vodstvom in zaposlenimi podjetja Mineral o njihovih uspešnih prilagoditvah delovnega procesa in izkušnjah dela v času epidemije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z vodstvom in zaposlenimi podjetja Mineral o njihovih uspešnih prilagoditvah delovnega procesa in izkušnjah dela v času epidemije

Predsednik republike je na povabilo vodstva podjetja Mineral d.o.o., podjetja za pridobivanje, predelavo in montažo naravnega kamna, danes obiskal kamnolom Cezlak in si ogledal njihovo muzejsko zbirko kamnoseštva. Namen obiska predsednika Pahorja je bilo srečanje z vodstvom podjetja in zaposlenimi, ki so skupaj uspešno prilagodili delovni proces, da v času epidemije covida-19 lahko poteka nemoteno in ob upoštevanju vseh ukrepov proti širjenju bolezni. Predstavniki vodstva in zaposleni so predsedniku Pahorju predstavili svoje izkušnje dela v času epidemije. Povedali so, da podjetje celoten čas epidemije ob spoštovanju omejitev nemoteno deluje, da so uspeli ohraniti delovna mesta in so v tem času celo dodatno zaposlovali.

Predsednik republike je ob robu obiska poudaril, da bo tudi po koncu epidemije tako v poslovnem svetu kot v vsakodnevnem življenju treba še naprej spoštovati ukrepe. Podjetja bodo morala biti tudi v prihodnje poslovno domiselna, da bodo lahko uspešno delovala naprej. Podjetje Mineral pa je dokaz, da se lahko uspešno posluje tudi v teh izjemnih razmerah. 


Foto: Nebojša Tejić/STA

Podjetje Mineral d.o.o. je družba z dolgoletno tradicijo pri pridobivanju, predelavi, montaži in prodaji naravnega kamna, predvsem tonalita in apnenca. Kamnolom Cezlak, kjer podjetje pridobiva tradicionalni pohorski tonalit, v letošnjem letu praznuje 130. obletnico začetka eksploatacije naravnega kamna na tem območju in 110. obletnico izdaje katastrskega načrta kamnoloma.  

Slovenski naravni kamen ima na področju urejanja javnih površin pomembno vlogo. Tonalit in apnenec, ki ju pridobivajo, predstavljata pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj oblikujeta videz mestnih središč številnih naših mest in sta vgrajena v podvige vidnih arhitektov, denimo Jožeta Plečnika.


Foto: Nebojša Tejić/STA