Mednarodna konferenca MUNLawS´13
Ljubljana, 25. 10. 2013 | sporočila za javnost
Na povabilo delegacije MUNLawS kluba Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, se je bivši predsednik republike dr. Danilo Türk kot slavnostni govornik na otvoritveni slovesnosti udeležil Mendarodne konference MUNLawS´13.
Foto: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
V nagovoru je poudaril pomen razumevanja OZN med mladimi in njihovo pripravo na delo v OZN, ki je edina resnično globalna in v mnogih pogledih univerzalna organizacija. V krajšem razmišljanju o naravi OZN in vsebine njenega dela, utemeljenem na svojem dolgoletnem delu v OZN je dr. Danilo Türk opozoril na "paradoks dihotomije", ki je značilen za OZN. Organizacija je zasnovana na načelu suverenosti držav članic, hkrati pa je suverenost vse bolj povezana s sposobnostjo držav, da na kolektivni način rešujejo vse bolj številne "probleme, ki nimajo potnih listov". Mednje sodijo globalno segrevanje, globalna ogrožanja varnosti, nevarnost pandemij in drugi. Rešitev ni v opuščanju suverenosti ampak v njeni ustreznejši uporabi in v nujnih modifikacijah, ki dajejo suverenosti primerno sodobno vsebino.
Dihotomije je mogoče ugotoviti tudi na vseh ključnih področjih dejavnosti OZN: pri vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti, pri mednarodnem razvoju in pospeševanju človekovih pravic.
Vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti z mehanizmi OZN zahteva prvenstveno uporabo diplomatskih sredstev. Vendar so ta največkrat neučinkovita, če jih ne podpira ustrezna vojaška moč. Toda tudi vojaška moč je lahko dejavnik trajnega miru le, če je vključena v diplomatsko prizadevanje za rešitve, ki temeljijo na spoštovanju mednarodnega prava in vrednot vgrajenih v Ustanovno listino OZN.
Razvojno prizadevanje OZN je v veliki meri povezano z razvojno pomočjo, ki je bistvenega pomena za relevantnost OZN na tem področju. Vendar je ta pomoč vse manjši del globalnega vlaganja v razvoj in je tesno povezana s konceptualizacijo razvoja, do katere je prišlo v okviru OZN. Proces konceptualizacije poteka že desetletja - od desetletij razvojnih strategij OZN v 60ih in 70ih letih prejšnjega stoletja preko razprav o novem mednarodnem ekonomskem redu in kritike programov prilagajanja v 80ih letih in globalnih razvojnih konferenc v 90ih letih do milenijskih razvojnih ciljev sprejetih v letu 2000. Ta polstoletna razprava je dala vsebino današnjemu pojmovanju razvoja. Preplet razvojne pomoči in konceptualizacije se nadaljuje v sedanjih razpravah o razvojnih ciljih do l. 2030 in bo še dolgo značilen za OZN.
Na področju človekovih pravic se OZN že desetletja - poleg temeljne normativne aktivnosti - posveča implementaciji in kritiki kršitev človekovih pravic, hkrati pa zagotavljanju pogojev za polno uresničevanje človekovih pravic. Človekove pravice ne pomenijo veliko, če ljudje nimajo osnovnih možnosti za dostojno preživetje. Skrb za človekove pravice zahteva oboje: prizadevanje za spoštovanje norm in ustvarjanje sistemskih in materialnih pogojev za njihovo polno uresničevanje. Ta dvojnost je vsebovana že v Univerzalni deklaraciji človekovih pravic iz l. 1948 (zlasti v njenem 28. členu) in ostaja temeljna značilnost dejavnosti OZN danes in za naprej.
Dr. Danilo Türk je poudaril, da verjame v odlično pripravljenost mladih delegatk in delegatov na razprave v okviru organov OZN, ki bodo potekale v okviru Modela OZN v Ljubljani in jih pozval, da ob konkretnih vprašanjih, ki bodo na dnevnih redih njihovih organov OZN razmišljajo tudi o širšem kontekstu. To jim bo pomagalo tako pri oblikovanju lastnih stališč, kot tudi pri iskanju dobrih, skupnih rešitev.
Model United Nations je akademska simulacija Združenih narodov, katere namen je izobraževanje študentov o trenutnih svetovnih dogajanjih in aktualnih temah, mednarodnem pravu, mednarodnih odnosih, in diplomaciji. Udeleženci simulacije predstavljajo zunanjo politiko in stališča izbrane države kot njeni diplomati v organih kot so Varnostni svet Združenih narodov, Meddržavno sodišče (ICJ) in Svet za človekove pravice. Konference Model United Nations so mednarodno razširjene in zelo cenjene, saj so izvajane na visokem nivoju, od udeležencev pa ne zahtevajo le poznavanja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, vendar tudi retorične in pogajalske spretnosti ter znanje tuje strokovne terminologije.
Delegacija MUNLawS kluba Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani je na letošnji konferenci v Antalyji, MUNTR 2013, dosegla ekipno drugo mesto v konkurenci 650 delegatov iz 40 držav. Dva člana devetčlanske delegacije MUNLawS sta dosegla najvišje priznanje najboljšega delegata (‘Best delegate'), ena članica pa je dosegla uspeh izjemnega delegata ('Outstanding delegate').
Foto: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani