Predsednik o merjenju družbenega napredka in blaginje

Brdo pri Kranju, 29.11.2010  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil Okrogle mize o merjenju in uporabi podatkov o družbenem napredku in blaginji, ki jo je danes pod pokroviteljstvom slovenskega predsednika in generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angela Gurríe organiziral Statistični urad Republike Slovenije.

Predsednik republike je v svojem nagovoru na uvodni sekciji okrogle mize izpostavil, da merimo vselej tisto, za kar menimo, da je pomembno. Poudaril je, da je bila povezava med merjenjem in odločanjem vedno tesna, merjenje pa je postalo tako orodje kot tudi orožje politike.

Predsednik je spregovoril o kritikah bruto domačega proizvoda kot osnovnega kazalnika družbenega razvoja, ki so opozarjale, da rast ne povzroči avtomatično tudi socialnega razvoja oziroma da bruto domači proizvod ni dovolj natančen indeks, kar je privedlo do poskusov ustvarjanja sestavljenih indeksov.

V novejšem času, ko nekatera najrazvitejša gospodarstva ne morejo več pričakovati visokih stopenj rasti, se po predsednikovih besedah čedalje več pozornosti namenja kvalitativnim dejavnikom, kot so kakovost šolstva, zdravstva ali socialnih služb. V ospredje pa je prišlo tudi zavedanje, da so naravni viri končni in da je rast bruto domačega proizvoda, ki je povezana z njihovim uničevanjem, problematična.

Predsednik dr. Danilo Türk je poudaril, da rast bruto družbenega proizvoda kljub kritikam ostaja pomembna kot kazalnik gibanja razpoložljivega bogastva in kot pomemben del slike celovitega družbenega razvoja, njen pomen pa se je v času svetovne recesije povečal.

Predsednik se je v nadaljevanju navezal na indeks človekovega razvoja (human development index), ki ga je pred 20 leti sestavil Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) in po katerem je letos Slovenija tako kot lani uvrščena na 29. mesto. Tudi ta indeks je bil v preteklosti že kritiziran, glavna kritika pa je bila vrednostno pogojena in politična. Indeks je namreč vključeval tudi kategorije, kot je uresničevanje človekovih pravic, kritika pa je v posameznih državah nastajala tudi nad rangiranjem, ki je bilo pod ravnijo njihovih pričakovanj.

Primerljivost in rangiranje držav sta po besedah predsednika Türka povzročila širše zanimanje javnosti za ta indeks. Vsebino metod, ki so pomagale priti do rezultatov in rangiranja, so pozitivno ocenili tudi številni vidni ekonomisti in tehnični strokovnjaki, kar kaže, da je bil na tem področju dosežen napredek.

V duhu tega napredka se je predsednik dotaknil tudi merjenja družbenega razvoja v Sloveniji, kjer je pohvalil dosedanje delo Statističnega urada Republike Slovenije.

Predlagal je, da bi v Sloveniji v prihodnosti več pozornosti posvetili zlasti vprašanjem merjenja premoženja in revščine, vrednotenja dela in dohodka, ki se ne izraža v tržnih kategorijah, ter statističnega vrednotenja prostovoljstva in socialnega podjetništva.