Predsednik republike ob 50. obletnici bralne značke

Prevalje, 20.5.2011  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na osrednji slovesnosti ob 50. obletnici bralne značke
Prevalje, 20. maj 2011


Dragi prijatelji branja,
dragi pobudniki in vsi, ki ste prispevali k uspehu bralne značke,
družinski člani pobudnikov,
spoštovani visoki gostje,
dragi mladi bralci,
spoštovani mentorji bralne značke,
cenjeni visoki gostje,

lahko vam povem, da sem danes izjemno vesel, da sem lahko ponovno v Prevaljah, v kraju, kjer se je začelo gibanje bralne značke in ki je tako tesno povezan s celotnim razvojem naše kulture Danes imam nalogo, da spregovorim ob tem pomembnem jubileju, ob 50. obletnici bralne značke. To, da praznujemo tako častitljivo obletnico, dokazuje, kako dober je program, ki ste ga sprejeli za svojega tako mladi kot tudi mentorji, ki prizadevno sodelujete pri organiziranju in izvajanju bralne značke. Bralna značka ima mnogo sporočil in zelo jasno poslanstvo. Najbolj učinkovito in najkrajše ga je oblikoval Tone Pavček, ko je dejal: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo." Seveda nas ne bo pobralo in med drugim nas ne bo pobralo zato, ker bomo brali.

Bralna značka je edinstvena v svetovnem merilu. Podobnega množičnega branja, predvsem osnovnošolske mladine, ne najdemo prav nikjer na svetu. Vključene so skoraj vse osnovne šole, po programu bralne značke bere kar 65 odstotkov vseh osnovnošolcev. V povprečju vsak od njih prebere vsaj pet knjig na leto in glede na to, da ste vsi, ki ste tukaj, tudi odlični matematiki, lahko sami ugotovite, koliko knjig vsako leto je to in kakšen zaklad znanja, zgodb in sporočil smo sprejeli s pomočjo bralne značke v tem dolgem obdobju petdesetih let.

Bralna značka pa je našla svojo pot tudi srednje šole, v vrtce, prijela se je med Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, programe bralne značke poznajo tudi otroci Slovencev, ki živijo drugod po svetu. Naša bralna značka, slovenska bralna značka je ugledna "blagovna znamka" naše domovine, naše Slovenije, in program, ki ga s ponosom predstavljamo tudi na mednarodnih strokovnih srečanjih povsod po svetu in povsod, kjer se govori o kulturi in posebej o branju.

Prva bralna značka je bila podeljena leta 1961 na Koroškem, v slabem desetletju pa se je razširila po vsej Sloveniji in je postala vseslovensko gibanje. Ves čas pa je imela to moč, da se je razvijala v skladu s sodobnimi pogledi na mlade, na knjige, na branje in to v času, ko smo doživljali velike spremembe. Bralna značka ni samo preživela teh velikih sprememb, ampak se je v tem času ves čas tudi krepila v resnično široko, popularno gibanje.

V petdesetih letih se je zgodilo marsikaj: tudi zaradi bralne značke so se razvile sodobne šolske knjižnice, take kot jih poznamo danes; nastala je vrsta novih knjižnih zbirk za otroke in mladino; cele generacije mladih se že petdeset let srečujejo s slovenskimi pisatelji, ilustratorji, drugimi ustvarjalci; spremenila so se srečevanja med mladimi in mentorji; ves čas se osvežujejo "priporočilni seznami", posodabljajo se nagrade za bralce … In posebej dobro je, da se srečujejo avtorji, tako avtorji besedil kot ilustratorji, z mladimi ljudmi. Živa beseda in živ stik med ljudmi je pomembno dopolnilo vsega bogastva, ki ga daje branje. Poleg tega je mentorjeva ljubezen do branja in knjig in njegova želja, da bi se v knjige zaljubili mladi in bi bralci ostali vse svoje življenje, pomembna vrednota naše kulture in našega bivanja v tem razburkanem času.

S pomočjo bralne značke je knjiga postala naša in vaša prijateljica, sopotnica … Kajti vsako branje je tudi potovanje. Posebno vlogo pri tem potovanju imate učitelji, knjižničarji, mentorji bralne značke. Vedno znova ste znali poiskati prave načine, da ste učencem približali branje, starše prepričali, da otrokom pri branju stojijo ob strani, in tako pomembno obogatili tudi svoj učni program. Pogovori o knjigah, bralni klubi, literarne uganke, literarni kvizi, srečanja s književniki, oblikovanje literarnih šolskih glasil - vse to je neprecenljive vrednosti za to, da se mladim vrata v svet odpro kar najbolj široko. In vse to je treba organizirati, spodbuditi, kar lahko delajo le tisti, ki so predani ljubezni do branja in bralni kulturi.

Tudi sam imam svoje osebne spomine na bralno značko in začetke branja. V mojih mladih letih se je seveda ta pot šele začela, vendar so tu že bile zbirke, kot sta bili Sinji galeb in Kondor, ki so bile priljubljene, bile so tudi izjemno dobro obiskane javne knjižnice in kultura branja je že bila močna. Veliko več pa o vsem tem in zlasti o bralni znački vem iz življenja, iz prvega obdobja moje hčerke Helene, ko smo skupaj, družinsko brali in se pogovarjali o delih, ki jih je hčerka brala. Nekatera dela smo brali večkrat in posebno pomembno se mi zdi, da imamo priložnost, da jih beremo v različnih starostnih obdobjih in da manj gledamo televizijo.

Naj mi televizija ne zameri tega, vendar ni večjega odkritja, kot je odkritje branja odličnega literarnega teksta deset let kasneje, dvajset let kasneje, trideset let kasneje. Vsako življenjsko obdobje prinaša nov pogled, novo spoznanje, novo razumevanje bogastva, ki ga dajejo knjige. Branje nas bogati. To smo včasih dobro razumeli. Ne vem, če je danes vselej tako. Vendar verjamem, da bo bralna značka pri branju še dolgo združevala tudi starše in otroke, da bo skrbela na svoj učinkovit način za medgeneracijsko komunikacijo in medgeneracijsko solidarnost.

Dovolite mi, da se danes za delo in pripadnost še posebej zahvalim vsem dosedanjim predsednikom Bralne značke in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je bila od vsega začetka ena ključnih organizacij in ključnih finančnih zavetij bralne značke. Zahvaljujem se vsem javnim ustanovam, ki so v teh petdesetih letih obstoja bralne značke uvidele pomen gibanja in poskrbele za denar, ki ga potrebuje to gibanje za svoj obstoj in razvoj. Ta denar je dobro naložen in z branjem pride v prave glave, tiste glave, ki so radovedne, ki želijo več in ki nas vodijo naprej.

Ob tej priložnosti je treba omeniti ali se vsaj spomniti gospodarskih družb, ki so nesebično pomagale, da je bralna značka preživela in da se je tako uspešno razvijala. Tudi na ta način se izkazuje družbena odgovornost podjetij, solidarnost in tisto, kar v žargonu Evropske unije imenujemo socialna kohezivnost.

Torej, dragi mladi bralci, spoštovani mentorji, cenjeni podporniki, vsi tisti, ki ste finančno pomagali, sponzorji, sodelavci bralne značke in seveda Zveza prijateljev mladine Slovenije,

hvala vam za vaše delo, hvala vam za vaš prispevek k bralni kulturi in za to, da verjamete, da je branje potovanje in da je to potovanje v bogatejši, boljši, pravičnejši svet. Iskrene čestitke ob vaši in naši skupni 50. obletnici bralne značke, z željo, naj to gibanje živi še 50 let in več in da bi bili tudi čez 50 let ponosni na napredek v tako lepem in zgodovinsko že relevantnem obdobju. Hvala lepa.