archived page

Intervju za Vest.si

Ljubljana, 28.3.2009  |  intervju


from Vest on Vimeo


Vir: Vest.si


Jani Sever (voditelj): Dober dan, gospod predsednik. Napovedi razvoja krize so vedno bolj dramatične. BDP bo letos upadel za štiri odstotke, brezposelnost se bliža devetim odstotkom. Kaj to pomeni za predsednika republike? Kaj lahko v teh razmerah stori?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Najprej dober dan. Rekel bi, da to pomeni eno stvar. Letos bo treba največjo pozornost posvečati socialnim vprašanjem, vsem vrstam socialnih vprašanj. Kriza bo prizadela naše gospodarstvo, nekateri to tudi že čutijo, drugi pa še bodo. Vendar moramo vedeti, da jo bodo čutili vsi, ne vsi enako, in da bo treba pozornost posvečati tistim, ki jo bodo čutili najbolj. To pomeni, da bo treba dajati v ospredje ohranjanje delovnih mest, kjerkoli je to le mogoče, in pomoč tistim, ki bodo prizadeti. Takih pa je na Slovenskem veliko, zato se tudi jaz čedalje bolj posvečam socialnim vprašanjem.

Jani Sever: Najbrž nihče ne pričakuje, da boste komentirali ukrepe vlade. Ampak po drugi strani pa načelno lahko poveste svoje mnenje o reševanju zavoženih podjetij, o menedžerskih odkupih, visokih plačah, nagradah za tiste, ki so v bistvu zavozili podjetja.

Dr. Danilo Türk: No, vse to so zelo negativni pojavi in tukaj bodo potrebne spremembe. Kot lahko vidimo, se določen proces v tej smeri že razvija.

Jani Sever: Se?

Dr. Danilo Türk: Gotovo. Saj vidite stanje okrog Istrabenza in verjamem, da bodo prišli v ospredje tudi kakšni koraki, ki bodo pomagali to dokončati. Ampak če se vrnem k prejšnjemu vprašanju, bi rekel tako - seveda je vlada sprejela prve ukrepe in je tudi pripravila rebalans proračuna. Verjetno bodo potrebni še nadaljnji ukrepi. Dodatno k temu pa bo potrebno angažiranje humanitarnih organizacij in nove iniciative za čisto temeljne oblike pomoči, ki bodo namenjene najbolj prizadetim. Sam sem v tem smislu že dva meseca, od začetka leta, v stikih z Rdečim križem in s Karitas in smo tudi nekatere vrste dejavnosti že nekako definirali. Tega bo še več, ko se bodo stvari razvijale v naslednjih mesecih.

Jani Sever: To je neka napoved vaše nove dejavnosti.

Dr. Danilo Türk: Tako. Ta dejavnost ni čisto nova, ampak če govorimo na primer o tem, da morata Rdeči križ in Karitas dobiti večjo podporo in da se moramo pri tem angažirati državljani pa tudi podjetja, so to stvari, o katerih se pogovarjam in o katerih bom tudi v javnosti bolj in bolj prisoten.

Jani Sever: Se strinjate s predsednikom vlade, da je v teh trenutkih politika konsenza še posebej pomembna?

Dr. Danilo Türk: Politika konsenza je pomembna. Vprašanje pa je, kako se konsenz oblikuje. Jaz se zavzemam za to, da se konsenz oblikuje okrog konkretnih projektov, okrog politike. Konsenz sam po sebi, kot abstraktna vrednota, ne zadošča. Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi si preveč energije jemali za razprave o postopkih, o procedurah, o procesu konsenza in o vrednosti konsenza. Konsenz naj se oblikuje okrog konkretnih projektov, okrog konkretnih stališč, konkretnih ukrepov vlade. Seveda si je tu treba vzeti čas za posvetovanje, ampak ukrepi morajo biti pravočasni.

Jani Sever: Na primeru Hrvaške je v slovenski politiki prišlo do izjemne stopnje konsenza, ampak zaenkrat se zdi, kot da to ni prineslo kakšnih zelo pozitivnih rezultatov.

Dr. Danilo Türk: No, konsenz sam po sebi ne zagotavlja rezultatov. V primeru, ki ga omenjate, je že pomembno, da je slovenska politika enotna, kajti enotnost zunanje politike je pomemben pogoj njene uspešnosti. Seveda pa ne smemo rezultatov pričakovati čez noč. Mislim, da nas tu čaka daljše obdobje razprav s Hrvaško, čaka nas daljše obdobje razpravljanj v okviru Evropske unije in računam, da se bodo stvari razvijale pozitivno. Trenutno imamo predlog Evropske komisije, imamo predlog o mediaciji. Mislim, da se je treba temu konceptu zelo posvetiti. To je pot do rešitve vprašanja. Ne vem, če to vsi razumejo.

Jani Sever: Ste prepričani, da je to prava pot? Konsenz lahko nastane tudi na nekem popolnoma napačnem zaključku.

Dr. Danilo Türk: Gotovo. Zato pravim, konsenz ni zagotovilo uspeha, je pa nujna sestavina uspeha, kajti veste, če bi imeli preveč razdrobljena mnenja, preveč razdrobljene poglede, bi verjetno lahko računali na slabše rezultate.

Jani Sever: Ob slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj ste dejali, da po premisleku prihaja potem čas za nek novi začetek. Še vedno verjamete, da je mogoč nek nov začetek? Zdaj trenutno se zdi, kot da se je Hrvaška, bom rekel, zelo vkopala na svojih pozicijah in podobno bi lahko trdili tudi za Slovenijo.

Dr. Danilo Türk: No, Slovenija je podprla predlog Evropske komisije, ki je nek novi začetek, se pravi, privrženost novemu začetku je tu in če bi bila Hrvaška pripravljena to možnost sprejeti, bi bilo to dobro za vse. Žal Hrvaška očitno ni pripravljena na tak nov začetek in zato so stvari še vedno nerešene. Rekel pa bi, da zavračanje predloga Evropske komisije ni dobra politika. Evropska komisija je tisti organ, s katerim članice EU sodelujejo, in tudi država kandidatka se mora pripraviti na to komunikacijo. Navsezadnje so jedro celotnega procesa v EU dialog in dogovarjanje, sprejemanje kompromisov, sprejemanje vzajemno koristnih rešitev in seveda ima Evropska komisija pri tem svojo vlogo. Tu se je pokazala z veliko iniciativnostjo in ni dobro, če se ta iniciativnost ne honorira.

Jani Sever: Predsednik Hrvaške Stipe Mesić je, če sem prav razumel, rekel, da lahko čakajo praktično v nedogled. Odlaganje vstopa v EU pa po mojem mnenju zastruplja odnose med obema državama. Verjetno tudi vi tako vidite stvar. Ali taka situacija ne škoduje tudi Sloveniji?

Dr. Danilo Türk: Sigurno ni dobra za Slovenijo in želim si, da bi na Hrvaškem sprejeli bolj, rekel bi, kreativno politiko, kot je ta, "lahko čakamo v nedogled". Čakanje v nedogled ni zelo spodbudna politika in verjamem, da je veliko interesov Hrvaške za to, da se proces približevanja EU pospeši, ne čaka v nedogled.

Jani Sever: Predsednik SDS Janez Janša je kritiziral pravzaprav ta slovenski pristop na začetku, kljub temu, da SDS podpira vladno politiko na tem področju, češ, da nihče v Evropi ne razume zahteve, da se Hrvaška nekaterim zemljevidom enostavno mora odpovedati, ne samo v pristopnih pogajanjih, ampak a priori za zmeraj. Da je to pač slovenska zahteva, ki je v Evropi nihče ne razume. Kakšne so vaše informacije glede tega?

Dr. Danilo Türk: Jaz bi predlagal, da predsednik SDS sam razloži, kaj je s tem mislil. Mislim, da slovenska stališča niso tako nerazumljiva, kot bi kazala ta izjava. Zato je vprašanje treba nasloviti tistemu, ki ga je tako formuliral.

Jani Sever: Glede na to izjavo, pa bom rekel tudi glede na druga ravnanja, je videti, kot da je bila prejšnja vlada pravzaprav do Hrvaške bolj umirjena, bolj naklonjena, bolj spravljiva, da je sedanja Pahorjeva vlada zaostrila razmerja med državama. Vam je zdaj ta vladna politika bližje?

Dr. Danilo Türk: Težko bi razdelil vladno politiko Slovenije na ti dve obdobji. Rekel bi, da je tudi problem z zemljevidi in drugimi akti nastal v času prejšnje vlade.

Jani Sever: Ampak reagirala je drugače. Reagirala je z, bom rekel, blokado odpiranja nekih poglavij, vendar tega ni pogojevala z umikom zemljevidov z vseh pogajanj, ampak samo z izjavo, da se ti zemljevidi umaknejo iz pogajanj do zaključka teh pogajanj. To je nekoliko drugače, kot Pahorjev ultimat, ki je sledil kasneje.

Dr. Danilo Türk: Nisem prepričan, kajti če bi Hrvaška pravočasno sprejela predlog, da ti dokumenti in zemljevidi ne bodo uporabljeni v procesu reševanja spora med Slovenijo in Hrvaško, potem bi se ta problem lahko rešil že lani oktobra, novembra ali decembra. Mislim, da je šlo za kontinuum, da ni šlo za dve popolnoma ločeni fazi.

Jani Sever: Ta kontinuum je pač pripeljal do zahtev umika zemljevidov, potem do odločitve, da je mediacija prava stvar. Zdaj trenutno je videti kot da je pravzaprav za Slovenijo samo popolna ureditev mejnega vprašanja dovolj, da bi podprla, sprostila pogajanja Hrvaške z EU.

Dr. Danilo Türk: No, kot veste, je Evropska komisija predlagala mediacijo z namenom dokončno rešiti mejno vprašanje. In to je tisto, kar ocenjujemo kot pozitivno. Kajti če nek prestižen, vpliven, dobronameren mednarodni organ ponudi mediacijo z namenom rešiti problem, potem je prav, da se to sprejme. In to je tisto vprašanje, o katerem se zdaj pogovarjamo. Zdaj se ne pogovarjamo več o prejšnjih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu konec lanskega leta in ki na žalost niso bila rešena. Zdaj se pogovarjamo o pobudi, ki ima bolj ambiciozen cilj. To je vreden cilj in ta cilj Slovenija podpira.

Jani Sever: Mi se pogovarjamo o vedno novih pobudah, Hrvaška pa je pravzaprav ostala pri svojem ravnanju in prepričanju na točki s konca lanskega leta oziroma še prej.

Dr. Danilo Türk: Mislim, da Hrvaška v svojem razmišljanju zaostaja za dogodki, kajti te nove pobude so nove priložnosti. Ni jih tako zelo veliko. V bistvu gre za eno novo pobudo. Gre za pobudo Evropske komisije in to pobudo bi bilo vredno izkoristiti, to je priložnost. In dejstvo, da se ta priložnost ne izkoristi, ni dobro. To, da Hrvaška vztraja pri svojih pogledih in da hkrati zaostruje retoriko, da uporablja čedalje bolj grobe izraze, prav gotovo k ničemer ne prispeva. Ta groba terminologija Slovenije ne bo prepričala, ne bo nikogar prepričala. Lahko pa škodi z učinkom, ki pomeni neke vrste slabšanje atmosfere v medsebojnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško.

Jani Sever: Kaj pa slovenska izjava, sprejeta v Državnem zboru? Kako ocenjujete, da je ta vplivala na sproščanje odnosov?

Dr. Danilo Türk: Ta izjava je prispevala svoje, v smislu večje napetosti, ki je že takrat obstajala med dvema državama. Pomeni pa definiranje izhodišč Slovenije za reševanje spora s Hrvaško. Mislim, da je tudi tej izjavi treba dati njeno realno mesto, tudi z oceno o učinku te izjave ne gre pretiravati.

Jani Sever: Pa je bila potrebna, po vašem mnenju?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da bi šlo lahko tudi brez nje. Ampak zdaj se je zgodila, zdaj o tem, kaj bi bilo v preteklosti potrebno in kaj ne, ni posebno koristno razpravljanje.

Jani Sever: Poleg zunanje politike so bile človekove pravice tisti fokus, ki ste si ga zadali za svoj mandat. Tukaj je najbolj aktualno vprašanje izbrisanih, trenutno. Po drugi strani pa, denimo v SDS, pravijo, da je nemogoče sprejemati dopolnilne odločbe o izbrisanih, hkrati pa pozabljati na žrtve vojnega nasilja, ki na povrnitev svojega dostojanstva čakajo že več kot 60 let. Kako vi komentirate to mnenje?

Dr. Danilo Türk: Gotovo je treba delovati na obeh frontah, če tako rečem. Gotovo je treba popravljati stare krivice, gotovo je treba popravljati, kar je zgodovina zapustila, in tu je treba še marsikaj postoriti. Med drugim, na primer, je treba hitreje napredovati pri vojnih zakonih. Sam sem od začetka svojega mandata v vseh večjih govorih, ki sem jih imel, to poudarjal: od Dražgoš, v začetku januarja lansko leto, do konca leta v Cankarjevem domu, kjer sem govoril na proslavi ob dnevu enotnosti in samostojnosti. S temi zakoni napredujemo. Tukaj so že dolgotrajni dogovori, stališča so že močno zbližana, potrebno je napraviti odločilni napor, da se ta premik naredi in potem, seveda, bodo tudi ostala vprašanja nekako lažje stekla, ko govorimo o posledicah druge svetovne vojne. Tu imamo tudi zakon o popravi krivic, ki se nanaša na obdobje po drugi svetovni vojni, in tu je precej dela že opravljenega po sodni poti, nekaj ga še ostane in seveda, na koncu, tu so tudi vprašanja izbrisanih, kjer je sedanja vlada, po mojem mnenju upravičeno, začela z individualnimi odločbami tam, kjer so te mogoče. Tako da, na vseh teh točkah se mi zdi, da je napredek možen, ni pa na vseh teh točkah napredek enak in zavzemam se za to, da bi se stvari, ki se morajo zgoditi, še zgodile. Rad bi pa dal še en komentar na začetek vašega vprašanja. Jaz sem v svojem nastopu definiral svoje prioritete, kot so: pravna država, socialna država in seveda večje spoštovanje Slovenije v mednarodnih odnosih. Seveda človekove pravice nekako spadajo k vsem tem vidikom, imajo opravka s pravno državo, socialno državo in z mednarodnim ugledom in spoštovanjem Slovenije. Če sem v prvem letu nekaj več pozornosti posvečal pravni državi, recimo ustavnemu sodišču, reformi ustave za izboljšanje položaja ustavnega sodišča in drugim tovrstnim vprašanjem, pa je letos izrazito v ospredju socialno vprašanje, glede na krizne razmere, ki jih imamo. Prioritete ostajajo, ampak seveda pa se znotraj tega časovno nekako povečuje pomembnost socialne problematike.

Jani Sever: Ob 8. marcu ste povzročili val zgražanja z izjavo o drugorazrednih in prvorazrednih temah. Kako zdaj gledate, z dvotedensko distanco, na ta dogodek?

Dr. Danilo Türk: Zavrnil sem politizacijo in manipulacijo z vprašanjem žrtev in pri tem ostajam. Mislim, da ni dobro, če se politizira in manipulira z občutki, s čustvi, ki jih je pustila druga svetovna vojna. Moti me tudi, če se nekako ignorira celoten kontekst druge svetovne vojne in se potem izvzame nek problem in se to uporabi za to, da se s prstom kaže na koga drugega. To so oblike političnega uporabljanja starih bolečin, ki ne služijo napredku danes in zato sem to zavrnil in pri tem ostajam še danes.

Jani Sever: Kot nalašč so vas vsi oziroma, bom rekel, 99 odstotkov medijev vas je narobe razumelo oziroma interpretiralo narobe takoj naslednji dan. Se vam zdi, da to vseeno kaže tudi na nek vaš faux pas pri izbiri besed?

Dr. Danilo Türk: Mogoče izbira besed ni bila najbolj posrečena. To dopuščam in dopuščam tudi možnost, da so bili kakšni nesporazumi. Ampak tistemu, ki je te besede prebral, je moralo biti jasno, da sem govoril o drugorazrednosti političnih manipulacij.

Jani Sever: Koga ste imeli v mislih?

Dr. Danilo Türk: Bil sem konkretno vprašan, kaj si mislim o izjavah, ki so bile takrat dane, in če odgovorim na to vprašanje nekoliko bolj generično, tako s stališča tipologije, dejavnosti. Veste, če kandidati na nekih parlamentarnih volitvah ali na kakšnih drugih volitvah uporabljajo temo teh pobojev za svojo promocijo in za pozivanje državnega vrha k nekim dejanjem, je to politično, politična uporaba nekega spomina. To ni pietetno dejanje, ampak je politično dejanje. Sam bi želel, da bi bilo takih političnih dejanj v naši praksi čim manj.

Jani Sever: V Rodiku ste v predvolilni kampanji govorili pravzaprav z nekim malo bolj drugačnim jezikom. Govorili ste o komunistih, ki so zlorabili NOB za revolucijo, povzemam. Ste takrat vedeli, da bodo imele vaše besede tak močan odmev? Reakcija je bila pravzaprav podobna kot zdaj, za 8. marec, samo da je prišla z druge strani.

Dr. Danilo Türk: Reakcija je bila močna, ampak kasneje se je izkazalo, da je bila neupravičena. Mislim, da je, če že primerjate oba primera, zelo zanimivo potem prebrati kasnejše pisanje Spomenke Hribar o enem in o drugem primeru. Potem boste videli, da se te teme dajo zelo dobro postaviti v pravilen kontekst in tudi marsikaj se da razložiti v nekakšnem daljšem esejističnem obravnavanju. Včasih je pač izbor besed v nekih kratkih izjavah ali pa nekih govorih, kjer se mora marsikaj povedati na kratko, nekoliko težje. Včasih pride do kakšnih nesporazumov. Mislim, da mi ni treba odstopati od nobene izjave, ki sem jo dal do sedaj, niti od tiste v Rodiku in niti tiste v Trbovljah.

Jani Sever: Ste brali besedilo Janeza Janše Kultura življenja namesto kulture smrti?

Dr. Danilo Türk: Sem.

Jani Sever: Kakšno je vaše mnenje o tem tekstu?

Dr. Danilo Türk: To je zelo čustveno napisan tekst. Tekst izraža globoko doživeto vprašanje. Nisem pa prepričan, da je v vseh pogledih ta tekst tak, da ga lahko sprejmemo vsi. Rekel bi, da so nekateri predlogi in nekatere konkretizacije, ki jih je dal na koncu, zanimive in mnogo tega je že precej napredovalo v smeri konsenza. V samem esejističnem razmišljanju o vprašanjih, ki so predmet tega pisma, pa je seveda kar nekaj problemov. Tudi vprašanje kulture smrti je obravnavano na precej enodimenzionalen način. Mislim, da je celoten odnos slovenske, rekel bi, izkušnje do smrti, do, če hočete, kulta smrti veliko bolj raznovrsten, veliko globlji, kot izkazuje ta zapis. Spomnimo se Prešerna: "Sladka smrt, predolgo se ne mudi ..." V naši kulturni tradiciji imamo veliko fascinacije s smrtjo. Od Prešerna, do Kosovela, Gradnika, Balantiča, Kajuha, Daneta Zajca. Mislim, da je to nekako v naši kolektivni narodovi psihi. Tega ne smemo podcenjevati. In seveda, na to se potem vežejo različne ideološke izkušnje iz različnih zgodovinskih obdobij. Ampak stvar je veliko bolj temeljna in značilni slovenski pesimizem, upam da se vsi strinjamo, ima nekaj opravka s tem, skorajda kultnim odnosom do smrti, in to potem vpliva tudi na tekočo politiko, tudi na današnje razprave in bo verjetno vplivalo tudi v prihodnje.

Jani Sever: Kaj pa povsem konkreten predlog vsebine resolucije, ki naj bi jo sprejel državni zbor? Če vas spomnim, gre nekako tako: okupacija je podlaga vsega zla, upor okupatorju je bil častno dejanje, izkoriščanje boja proti okupatorju za prevzem oblasti zavrženo dejanje, samoobramba proti revolucionarnemu nasilju legitimna, kolaboracija zavržena, povojni poboji zločin in treba je določiti individualno krivdo, hkrati pa mora organizacija, ki je to pripravila, se pravi partija, prevzeti odgovornost za ravnanje v celoti. Bi tukaj kaj dodali, kaj vzeli?

Dr. Danilo Türk: Tukaj gre za nekaj definicij, o katerih je mogoče razpravljati. Vsaka od teh definicij vsebuje znatno mero resnice. Vprašanje pa je, ali so dovolj kompletne, in pri teh kratkih definicijah je to vedno problem. Jaz verjamem, da kar zadeva državni zbor, ta lahko največ naredi z dobro aktivnostjo na področju zakonodaje. Navsezadnje je zakonodajna dejavnost temeljna dejavnost državnega zbora. In če govorimo o prioritetah, se mi zdi, da je sprejemanje zakonov, recimo zakona o vojnih grobiščih ali pa zakona o žrtvah vojne, prioriteta. In če se tu uspe, potem je narejen velik korak naprej. Nisem pa prepričan, da je državni zbor dobro mesto za razpravljanje o zgodovinskih temah ali pa o nekih kompleksnejših temah, ki zahtevajo dobro razumevanje in medsebojno zaupanje na ravni filozofskih konceptov, zgodovinskega pojmovanja in podobno. Tukaj se razprava zelo lahko izrodi v ideološko obračunavanje. Ne verjamem, da bi to kaj dosti pomagalo. Bolj bi bil za to, da se zakonodajna dejavnost resnično razvija na čimbolj učinkovit, čim primernejši način.

Jani Sever: Podobno velja verjetno tudi za ostale predloge o kostnici, o napisu na spomeniku ...

Dr. Danilo Türk: Ti konkretni predlogi, ki sem jih že prej omenil v odgovoru na neko vaše prejšnje vprašanje, so zelo blizu temu, o čemer govori zakon o vojnih grobiščih. In tu so rešitve pripravljene. Mislim, da je stopnja soglasja zelo visoka, da so ti predlogi predmet dolgega razpravljanja in zelo praktični, tako da se mi zdi, da bi bilo na tej točki najprej treba napraviti premik. Seveda, če se to zgodi, potem bo s tem zraslo tudi zaupanje za prestop h kakšnim bolj zahtevnim temam v prihodnje.

Jani Sever: Mogoče še eno vprašanje. Ali se vam morda ne zdi, da to, da nekateri nočejo priznati enakih pravic kolaborantom v drugi svetovni vojni, spominja na stališče drugih, ki recimo nočejo priznati pripadnikom JLA, da jim je bila z izbrisom storjena krivica? Ne vidite v tem neke vzporednice?

Dr. Danilo Türk: Glejte, jaz sem nasploh zelo previden pri vzporednicah. Mislim, da je najbolje, in rekel bi, ne samo politično produktivno, ampak tudi etično pravilno, če vsak govori o svojih napakah in se zadovolji s tem. Kajti takoj, ko se začne govoriti o napakah drugih, o grehih drugih, se sprožijo obrambni mehanizmi, in potem imamo razpravo, ki nam otežuje napredovanje. Zato mislim, da je stara modrost, naj vsak pometa pred svojim pragom, naj vsak pogleda v svojo dušo, naj vsak pogleda v svoje grehe in se odreče obtoževanju in podobnim dejavnostim; da je v tem velika modrost, ki je tudi politično pomembna. Bil bi za to, da se je čim večkrat spomnimo politiki in da potem ravnamo s primerno skromnostjo.

Jani Sever: Kako bi recimo v tej luči ocenili vaš dosedanji mandat?

Dr. Danilo Türk: Moj dosedanji mandat ni bil pretirano izpostavljen tem velikim etičnim vprašanjem iz preteklosti in je bil v toliko enostaven, ker sem lahko opozarjal na čisto konkretne predloge, ki so na politični ravni že dobro formulirani, se pravi v obliki vojnih zakonov, na primer. Zdi se mi, da tukaj določitev prioritet ni posebno težka, ker je posledica že opravljene in razmeroma dolgotrajne in resne razprave. Tako da, če govoriva o mojem dosedanjem mandatu, mislim, da kaj veliko več od tega ni povedati. V bistvu sta bila moj resnični fokus in moja prioriteta vseskozi na tem, od Dražgoš 6. januarja 2008 do danes. Če bi se zgodilo, da se zakoni sprejmejo, potem bi se seveda s tem odprla nova možnost, odprla bi se nova polja razprave. Jaz upam, da tako bo. Hkrati s tem sem seveda odpiral tudi vprašanja povojnega obdobja, recimo po letu 1948, ker tista prva leta jemljem, kot da so še vedno pod zelo velikim vplivom druge svetovne vojne. Ne smemo pozabiti, da je bila druga svetovna vojna v razmerju do Italije končana šele septembra 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba. Z Nemčijo mirovne pogodbe ni bilo, vojna se je končala tam nekje okrog leta 1949. Včasih imamo zelo poenostavljeno pojmovanje druge svetovne vojne in ne vidimo, da je bilo tisto obdobje maja, junija 1945 še izrazito obdobje vojne, kljub temu, da je Nemčija kapitulirala. Vojna je takrat še bila, tudi spopadi so še bili in to obdobje je seveda posebno boleče. Vse, kar sem povedal o vojnih zakonih, se nanaša na to obdobje. Je pa bilo potem kasneje v naši zgodovini marsikaj slabega. To je bilo obdobje totalitarnosti, obdobje zelo resne, hude diktature, kršitev človekovih pravic. O tem sem obširno govoril v svojem govoru ob 10. decembru 2008, ob dnevu človekovih pravic, in tu sem tudi sprožil dialog s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, da bi ugotovili, katere resnice je treba še izpostaviti in na kakšen način, ker mislim, da moramo tudi to obdobje po letu 1948, recimo po tem, ko se konča tista neposredna povojna doba, še osvetliti, o tem si imamo še kaj povedati in to nam bo pomagalo naprej. Seveda pa moramo imeti tudi nekaj strpnosti in nekaj potrpežljivosti.

Jani Sever: Hvala lepa za pogovor.

Dr. Danilo Türk: Prosim.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani