Govor na 66. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov
New York, 21.9.2011 | govor
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 66. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov
New York, 21. september 2011
Gospod predsednik,
spoštovani delegati,
dovolite mi, da na začetku čestitam Njegovi ekscelenci Nasirju Abdulazizu Al-Naserju, predsedniku 66. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ob njegovi izvolitvi in mu želim uspešno opravljanje dolžnosti. Slovenija se zanaša na vašo modrost in izkušenost, gospod predsednik. To dvoje nas bo vodilo v naših naporih in veselimo se, da bomo med zasedanjem tesno sodelovali z vami.
Prav tako bi rad izrazil iskreno zahvalo odhajajočemu predsedniku 65. zasedanja Generalne skupščine, Njegovi ekscelenci Josephu Deissu, za pomemben prispevek k delu Generalne skupščine ZN in krepitev osrednje vloge Združenih narodov v svetovnem upravljanju.
Posebno spoštovanje pa bi rad izkazal generalnemu sekretarju, gospodu Ban Ki - munu in se mu zahvalil za predstavitev njegovega pogleda in za odločne in neutrudne napore, da bi širil duha Listine Združenih narodov. Globoko cenimo njegovo vodenje in mu želimo še veliko nadaljnjih uspehov v njegovem drugem mandatu vodenja Združenih narodov, v teh časih velikih izzivov.
Gospod predsednik,
Slovenija pozdravlja vašo odločitev, da postavite mediacijo v središče naših razmišljanj na tem zasedanju Generalne skupščine. V resnici ne vidim nobene primernejše teme v tem trenutku iskanja pristopa k mirni razrešitvi izraelsko-palestinskega spora. Evropska unija, kamor spada tudi Slovenija, si v tem okviru pravkar prizadeva za mediacijo na najvišji ravni. Mediacija, ki že poteka, ima dva cilja. Prvi je obuditev mirovnega procesa z namenom, da bi kmalu našli rešitev – pravičen in pošten mirovni sporazum, ki bo vključeval dve državi, Izrael in Palestino, ki bi morali živeti druga ob drugi v miru in varnosti. In drugi cilj, kot takojšnja naloga Združenih narodov, je treba v okviru naše skupne svetovne organizacije poiskati ustrezen status za Palestino. Ta dva cilja sta resnično povezana in slednjega bi morali razumeti kot podporo prvemu.
Gospod predsednik,
Združeni narodi, naša skupna organizacija, so zavezani svojemu vključujočemu značaju in univerzalnosti svojega članstva. To je duh, v katerem razumemo nekaj pomembnih dogodkov v tem letu. Pozdravljamo Republiko Južni Sudan kot najnovejšo državo članico Združenih narodov. Naša organizacija bi morala ponuditi vso pomoč novi članici pri njenih naporih, da vzpostavi strukture in omogoči dobrobit svojih prebivalcev.
Pozdravljamo tudi odločitev Generalne skupščine, da sedež Libije prenese na predstavnike prehodnega nacionalnega sveta Libije. To je vzpostavilo zelo potrebno povezavo med Združenimi narodi in libijskim ljudstvom, ki si prizadeva oblikovati legitimne, demokratične in učinkovite institucije ter slediti poti gospodarskega, družbenega in političnega razvoja v skladu z željami ljudi. Včeraj smo se na posebnem dogodku na visoki ravni precej podrobno pogovarjali o oblikah pomoči. Danes lahko rečemo, da obstaja precejšnja možnost za učinkovito sodelovanje med libijskim ljudstvom in Združenimi narodi, pa tudi regionalnimi organizacijami, zlasti Afriško unijo in Arabsko ligo. Skupna pomoč bo učinkovitejša. Slovenija je v tem okviru pripravljena še naprej prispevati svoj delež.
Gospod predsednik,
politična in varnostna vprašanja so za Združene narode vedno pomembna prednostna naloga. Vendar je treba o njih razmišljati v povezavi z drugimi prednostnimi nalogami, tako dolgoročnimi kot kratkoročnimi. Združeni narodi so se dejavno vključili v reševanje najpomembnejših in najtežjih vprašanj okolja in trajnostnega razvoja. Narediti moramo odločne korake v smeri novega in učinkovitega sistema, ki bo zmanjševal učinke podnebnih sprememb in zagotavljal potrebne prilagoditve. Upamo, da bomo na srečanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo še v tem letu v Durbanu, naredili korak naprej h končni pogodbi. Negativni učinki podnebnih sprememb so nesorazmerno veliki. Posebno pozornost moramo nameniti edinstvenim izzivom, s katerimi se srečujejo male otoške države v razvoju, ki so zaradi svojih značilnosti ene najranljivejših v svetu podnebnih sprememb.
Konferenca o trajnostnem razvoju Rio+20 naslednje leto bo priložnost, da zagotovimo prenovljeno politično zavezanost trajnostnemu razvoju, ocenimo napredek v izvajanju dogovorjenih zavez in začnemo obravnavati nove in nastajajoče izzive. Okrepiti moramo napore, da bi razvili nov koncept, ki bo zajemal gospodarsko rast, družbeni razvoj in varovanje okolja. Naša dolžnost je, da se potrudimo.
Ob osredotočanju na uspešno uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja bi morali biti posebej pozorni na posebne potrebe Afrike, predvsem tistih držav, ki so v največji stiski. Zadnji Carigrajski akcijski program ponuja konkretne rešitve za večji napredek najmanj razvitih držav.
V časih, ko je videti, da se svetovna gospodarska kriza v donatorskih državah nadaljuje z nezmanjšano močjo, je vse težje dobiti izdatnejšo pomoč. Večja učinkovitost pomoči pa je ključnega pomena. Nobene prednosti ni mogoče doseči na področju razvoja, če druge politike, kot so trgovinska, kmetijska, migracijska, podnebna itn., izbrišejo pozitivne učinke razvojnih politik. V zvezi s tem mi dovolite, da izrazim svoje upanje za uspešne razprave na Visokem forumu v Busanu, ki bo v letošnjem letu.
Gospod predsednik,
nedavne izkušnje v izvajanju razvojnih dejavnosti so okrepile razumevanje povezav med razvojem in človekovimi pravicami. Koncept pravice do razvoja pridobiva pomen tako glede vsebine kot priznanja. Poleg tega so posebna razvojna področja ponudila nadaljnje dokaze o pomembnosti te povezave. Vloga žensk v razvoju je ustrezen primer. Tako so na primer izkušnje in raziskave FAO pokazale, da krepitev vloge žensk v kmetijstvu lahko zmanjša lakoto za 30 odstotkov – kar je v vseh pogledih občudovanja vreden rezultat. Enakost spolov in krepitev vloge žensk je bistvenega pomena za spodbujanje miru, varnosti in razvoja. Slovenija trdno podpira krepitev vloge žensk v Združenih narodih, kar bo pomembno okrepilo napore Združenih narodov pri spodbujanju enakosti spolov, širjenju možnosti in reševanju problema diskriminiranja žensk po svetu.
Še ena prednostna naloga na področju človekovih pravic, ki jih Slovenija visoko ceni, se nanaša na otrokove pravice in izobraževanje za človekove pravice. V letošnjem letu si je Slovenija kot predsednica izvršnega odbora Unicefa neutrudno prizadevala, da bi dosegla vsesplošno priznanje obeh izbirnih protokolov Konvencije o otrokovih pravicah. Cilj bi moral biti, da se prek instrumentov Združenih narodov in nacionalnega delovanja zagotovi učinkovito varovanje otrokovih pravic in izboljša blaginja otrok v vseh delih sveta.
Pomemben segment tega dela se nanaša na izobraževanje za človekove pravice, ki pomaga krepiti vlogo mladih ljudi pri njihovem prizadevanju, da si zagotovijo legitimen prostor v družbi. Spomnim se, ko sta pred skoraj dvajsetimi leti Slovenija in Kostarika v Tretjem odboru Generalne skupščine začeli kampanjo o vzgoji za človekove pravice. Prijetno je zavedanje, da se danes človekove pravice vedno bolj vključujejo v uradne šolske učne programe. Vendar pa moramo narediti še veliko več, da bomo učenje o človekovih pravicah vgradili v družbe kot vseživljenjski proces. Združeni narodi, njen Svet za človekove pravice in Generalna skupščina bodo, o tem sem prepričan, še naprej pomembno prispevali k temu. Rad bi izrazil zadovoljstvo ob osnutku deklaracije o vzgoji in usposabljanju za človekove pravice, sprejetem v Svetu ZN za človekove pravice na marčevskim zasedanju. Pozivam vse države, da podprejo to pomembno deklaracijo, in prepričan sem, da jo bo Generalna skupščina letošnjo jesen enoglasno sprejela.
Gospod predsednik,
navedel sem nekaj posebno pomembnih področij in nekatera vprašanja, kjer je Slovenija tradicionalno dejavna. Naša privrženost Združenim narodom ostaja močna. ZN so organizacija vseh in za vse. Skoraj dvajset let Slovenija že deluje kot predana članica ZN. Predlagali smo določene ukrepe in z veseljem sodelovali z vsemi drugimi članicami – velikimi in majhnimi, tistimi, ki so ozemeljsko blizu, in tistimi, ki so bolj oddaljene. ZN so pomembno upanje za svet in priložnost za njene države članice, da resničnost, kakor koli je že zapletena in zahtevna, približajo našim upom. V tem duhu je Slovenija predložila svojo kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta. Upamo na široko podporo in obljubljamo, da bomo v primeru izvolitve delovali kot zvesta članica ZN, zavedajoč se odgovornosti Varnostnega sveta in vsake njegove članice do celotne organizacije in njenega članstva. Kot prispevek Združenim narodom zastavljamo svoje napore, svojo presojo in svoj občutek za pravičnost.