Predsednik republike sprejel predsednika Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo

Ljubljana, 23.6.2008  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes sprejel predsednika Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo Fausta Pocarja. Predsednik mednarodnega kazenskega tribunala je svoj obisk v Sloveniji označil kot pomemben in koristen s stališča izmenjave ocen o delovanju tribunala in perspektiv za njegovo nadaljnje delo.

Sogovornika sta se v pogovorih dotaknila dosedanjega dela Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo, ki je v 15 letih svojega obstoja opravil pomembno delo kot pravosodni organ mednarodne skupnosti, specializiran za sojenje storilcem vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Od 161 obtožencev je bilo 113 obsojenih, trenutno pa tribunal vodi kazenske postopke na osmih sojenjih, ki vključujejo 28 obtožencev. Kot sta ocenila sogovornika, je mednarodni kazenski tribunal na ta način opravil že večino svojega dela. Kljub temu pa sta opozorila na nujnost izvedbe kazenskih postopkov zoper obtožence Radovana Karadžića, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, ki so trenutno na begu. Kot sta izpostavila, gre prav za obtožence, ki jih bremenijo najtežja kazniva dejanja, ki ne smejo ostati nekaznovana.

Sogovornika sta posebno pozornost namenila prizadevanjem mednarodne skupnosti za vključevanje držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Strinjala sta se, da bi morali v tem okviru izvesti odločilne ukrepe za prijetje preostalih obtožencev, s katerimi bi mednarodni kazenski tribunal sklenil svoje delo in s pomočjo sojenja omogočil, da bi se izvedela vsa resnica o genocidu v Srebrenici in zločinih proti človečnosti v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je poudaril pomen sodelovanja vseh držav z mednarodnim kazenskim tribunalom, še zlasti tistih, katerih državljani so obtoženci tribunala. Izročitev preostalih obtožencev bi se morala zgoditi čimprej, da bi tribunal prešel v naslednjo fazo svojega delovanja, je dejal predsednik republike. Kot je pojasnil, bi njegovo pomoč v obliki praktičnih napotkov in nasvetov potrebovale predvsem države Zahodnega Balkana, ki prevzemajo polno jurisdikcijo za sojenje preostalim osebam, za katere bi se ugotovila odgovornost za vojne zločine ali zločine proti človečnosti v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije.