Predsednik o aktivnem državljanstvu v povezavi z večkulturnostjo in domoljubjem

Ljubljana, 23.8.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil zaključne konference projekta "Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo", ki ga vodi Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom. V pozdravnem nagovoru je spregovoril o sodobnem razumevanju aktivnega državljanstva, ki je povezano s pluralnostjo družbe in s komunikacijami med kulturami.

Predsednik republike je s posebnim poudarkom spomnil, da je današnji dan, 23. avgust, Evropa razglasila kot dan spomina na žrtve totalitarizma. V evropski zgodovini je bil nekoč pojem državljanske zavesti in aktivnega državljanstva tesno povezan z uporom zoper totalitarizem, s premagovanjem totalitarizma in z ustvarjanjem alternative totalitarizmu. Ta boj je bil zgodovinsko dobljen. Totalitarizem je zgodovinsko premagan – totalitarizem, kot ga je dalo 20. stoletje in kot smo ga spoznali v vsej brutalnosti, v vseh kršitvah človekovih pravic, v vseh oblikah zanikanja človekove identitete, človekove svobode in navsezadnje tudi človekove kulturnosti in sposobnosti za medkulturno komunikacijo, je dejal predsednik.

Dandanes pa je pojem aktivnega državljanstva povezan tudi z multikulturnostjo in s pojmom domoljubja, je poudaril predsednik. Domoljubje je po njegovih besedah izjemno pomembno za Slovenijo in ga ne bi smeli prepustiti nacionalističnemu in v zgodovino zazrtemu redukcionističnemu pogledu. Nasprotno, domoljubje zahteva dobro razumevanje bogastva našega sodobnega bivanja in aktivno državljanstvo, ki pomaga ustvarjati domovino, ki jo imamo radi in v kateri se dobro počutimo.

Kot izjemno pomembno je predsednik izpostavil tudi povezovanje spoštovanja večkulturnosti z nujnostjo družbene integriranosti, ki omogoča napredovanje ljudi in vertikalno socialno mobilnost. Tiste družbe, ki znajo oboje dobro povezovati, so tudi bolj uspešne, je menil predsednik ter dodal, da te izjemno zahtevne naloge mnoge države še niso sprejele kot prioritetne, zato ostaja potencial za številne družbene konflikte.

V zaključku svojega nagovora je predsednik spomnil, da imamo na področju večkulturnosti v Sloveniji nekatere dobre rezultate, ki bi z ustreznim naporom lahko postali eden od boljših primerov celotne Evrope. Med komparativnimi prednostmi slovenske večkulturnosti je izpostavil zlasti njeno povezanost s komunikacijami med skupnostmi, ki so si kulturno blizu in kjer je kulturna distanca manjša kot v mnogih drugih evropskih primerih.