Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo)
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-UPB2
Ljubljana, 18.5.2006
(Uradni list RS, št. 51/2006)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. maja 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki obsega:
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ (Uradni list RS, št. 24/03 z dne 7.3.2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-A (Uradni list RS, št. 61/05 z dne 30.6.2005),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B) (Uradni list RS, št. 109/05 z dne 6.12.2005),
- Zakon o Informacijskem pooblaščencu - ZInfP (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16.12.2005) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-B (Uradni list RS, št. 28/06 z dne 17.3.2006).
Številka: 010-01/02-11/3
Ljubljana, dne 3. maja 2006
EPA 775-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZDIJZ-UPB2)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti: Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do okoljskih informacij in razveljavitvi Direktive 90/313/EGS in direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
(3) Ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi podatkov Poslovnega registra Republike Slovenije na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje informativni katalog organov iz prvega odstavka tega člena.
2. člen
(namen zakona)
(1) Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
(2) Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.
3. člen
(spolna slovnična oblika)
V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. INFORMACIJA JAVNEGA ZNAČAJA
4. člen
(informacija javnega značaja)
(1) Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
(2) Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu.
(3) Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.
III. TEMELJNE DOLOČBE
5. člen
(načelo prostega dostopa)
(1) Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljnjem besedilu: prosilci).
(2) Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.
(3) Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene.
(4) Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.
6. člen
(izjeme)
(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
1. podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;
2. podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
3. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
4. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
5. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;
6. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
7. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
8. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
9. podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;
10. podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje naravne ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote;
11. podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
- za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;
- za podatke iz 5. točke prvega odstavka.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli:
- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
(4) Če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena tega zakona.
(5) Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
(6) Organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
1. podatek iz prvega odstavka tega člena ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
7. člen
(delni dostop)
Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prejšnjega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
8. člen
(katalog informacij javnega značaja)
(1) Vsak organ je dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga.
(2) Ministrstvo je dolžno redno vzdrževati in na svetovnem spletu javno objavljati državni katalog informacij javnega značaja, ki združuje informacije iz posameznih katalogov iz prejšnjega odstavka.
9. člen
(določitev uradne osebe)
(1) Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.
10. člen
(posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)
(1) Vsak organ je dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:
1. prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;
2. programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;
3. predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
4. vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
5. informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;
6. vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;
7. druge informacije javnega značaja.
(2) Vsak organ mora omogočiti dostop do informacij iz prejšnjega odstavka brezplačno.
(3) Ministrstvo omogoči dostop do informacij iz prvega odstavka tudi preko enotnega državnega portala e-uprava.
11. člen
(predpis vlade)
Vlada podrobneje predpiše, kaj se šteje za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave (9. točka prvega odstavka 6. člena tega zakona), način priprave in objave kataloga informacij javnega značaja (8. člen tega zakona), vrste informacij iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena in način posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet.
IV. POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA DOSTOP ALI ZA PONOVNO UPORABO
12. člen
(zahteva)
Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo.
13. člen
(pravno varstvo)
Pravno varstvo ima prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo.
1. Ustna zahteva za dostop do informacije javnega značaja
14. člen
(neformalna zahteva)
(1) Če prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo z neformalno zahtevo, je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za podatke iz prvega ali šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo.
(3) Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.
(4) Neformalna zahteva iz prvega odstavka se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek.
2. Pisna zahteva za dostop do informacije javnega značaja15. člen
(pravila postopka)
(1) O pisni zahtevi (v nadaljnjem besedilu: zahteva) za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon.
(2) Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
16. člen
(vložitev zahteve)
(1) Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo.
(2) Za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
17. člen
(obvezna vsebina zahteve)
(1) Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
(2) V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:
1. informacijo, s katero se želi seznaniti,
2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
(3) Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.
(4) V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:
1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).
18. člen
(dopolnitev zahteve)
(1) Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni.
(2) Uradna oseba iz 9. člena tega zakona je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.
(3) Če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ v skladu z 19. členom tega zakona.
19. člen
(zavrženje zahteve)
Organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona.
20. člen
(ravnanje organa, če ne poseduje zahtevane informacije)
Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.
21. člen
(odločanje o zahtevi)
(1) Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:
- vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;
- vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;
- svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne lokalne skupnosti;
- organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinej.
(3) Določbe o postopku in pristojnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po četrtem odstavku 6. člena tega zakona.
(4) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v skladu s 27. členom tega zakona.
22. člen
(odločba)
(1) Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek.
(2) Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.
(3) O zahtevi za ponovno uporabo organ izda pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu s tem zakonom.
(4) Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.
(5) Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi določbe 2. točke petega odstavka 6. člena tega zakona, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.
(6) Če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi ali odločbe o odobritvi ponovne uporabe informacij javnega značaja, se šteje, da je zahtevo zavrnil.
23. člen
(rok za odločitev)
Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.
24. člen
(izjemne okoliščine)
(1) V primeru, da organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena tega zakona ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok iz prejšnjega člena za največ 30 delovnih dni.
(2) O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga za podaljšanje, je organ dolžan odločiti s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(4) V primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona, mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.
25. člen
(dostop do informacije)
(1) Če organ zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.
(2) Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ, v primeru iz prejšnjega odstavka, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.
(3) Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.
(4) Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.
(5) Vlada podrobneje predpiše način posredovanja informacij javnega značaja.
26. člen
(zavrnitev zahteve)
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 6. členu tega zakona.
3. Pritožbeni postopek27. člen
(pravica do pritožbe)
(1) Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe.
(2) Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena.
(3) O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.
(4) Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
28. člen
(prenehal veljati)
29. člen
(prenehal veljati)
30. člen
(prenehal veljati)
V. SODNO VARSTVO
31. člen
(upravni spor)
Zoper odločbo pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom.
VI. SPODBUJANJE IN SVETOVANJE V ZVEZI Z DOSTOPOM IN PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 32. člen
(naloge ministrstva)
(1) Ministrstvo opravlja spodbujevalne in razvojne naloge v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja.
(2) Naloge ministrstva iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja;
2. svetovanje drugim organom v zvezi z uporabo določil tega zakona;
3. druge spodbujevalne in razvojne naloge.
(3) Ministrstvo opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(4) Pooblaščenec je v okviru pritožbenega postopka pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
33. člen
(črtan)
VII. STROŠKI IN DRUGI POGOJI ZA POSREDOVANJE IN PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 34. člen
(stroški posredovanja informacij)
(1) Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen.
(2) Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške.
34.a člen
(cena in druge zahteve glede ponovne uporabe informacij)
(1) Za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev lahko organ zaračuna ceno.
(2) Cena ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev. Cena mora biti stroškovno naravnana ter določena v običajnem knjigovodskem obdobju ter v skladu s predpisanimi knjigovodskimi pravili za organ. Obračunska podlaga za ceno je informacija javnega značaja in jo organ v skladu s tem zakonom posreduje vsakemu prosilcu, ki to zahteva.
(3) Organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno.
35. člen
(predpisi vlade)
(1) Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena.
(2) Vlada predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje cene iz 34.a člena.
36. člen
(objava stroškovnika in cene)
(1) Vsak organ mora stroškovnik iz prejšnjega člena objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu.
(2) Organ praviloma vse pogoje glede ponovne uporabe informacij, običajno ceno iz prvega odstavka 34.a člena ter obračunske podlage, ki jih bo upošteval pri posebnih zahtevah za ponovno uporabo informacij, vnaprej posreduje v svetovni splet.
(3) Organ je dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
(4) Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije.
36.a člen
(prepoved diskriminacije)
(1) Cena iz 34.a člena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij.
(2) Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe.
(3) Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko organ podeli izključno pravico ponovne uporabe informacij, če je to neogibno potrebno za izvajanje javne službe ali drugih storitev v javnem interesu. Potrebnost izključne pravice organ redno preverja najmanj vsaka tri leta, o čemer izda poseben sklep. Zoper sklep organa je dovoljena pritožba.
(5) Organ javno objavi in posreduje pooblaščencu vse predpisane podatke glede podelitve in preverjanja izključne pravice ponovne uporabe informacij. Pooblaščenec vodi evidenco vseh podeljenih izključnih pravic.
(6) Vlada podrobneje predpiše pogoje glede ponovne uporabe informacij in podeljevanja izključnih pravic iz četrtega odstavka tega člena ter vsebino in način javnih objav ter evidence v zvezi s tem.
VIII. POROČANJE37. člen
(letna poročila)
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti so dolžni pripraviti letno poročilo o izvajanju tega zakona in ga predložiti ministrstvu do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Vlada predpiše vsebino poročila iz prejšnjega odstavka.
(3) Vlada pripravi skupno letno poročilo o izvajanju tega zakona na podlagi prejetih poročil iz prvega odstavka tega člena do vsakega 31. marca za preteklo leto in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo.
38. člen
(sprejem in objava skupnega letnega poročila)
Skupno letno poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena obravnava in sprejme Državni zbor Republike Slovenije ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.
IX. KAZENSKE DOLOČBE39. člen
(odgovornost za prekršek)
(1) Z globo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki uniči dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.
(2) Z globo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, ki uniči dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.
(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev in največ 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uradna oseba organa, če v predpisanem roku neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja ali ne objavi kataloga informacij javnega značaja ali v večjem obsegu drugih predpisanih informacij ali v predpisanem roku ne predloži letnega poročila iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.
(4) Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik in od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katere organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ (Uradni list RS, št. 24/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE40. člen
(pričetek dela pooblaščenca)
Pooblaščenec prične s svojim delom najkasneje 1.9.2003.
41. člen
(predpisi in drugi akti vlade)
(1) Vlada objavi katalog iz drugega odstavka 1. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpise iz 11. člena in petega odstavka 25. člena tega zakona najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda stroškovnik iz 35. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
42. člen
(akti organov)
(1) Organi pripravijo kataloge iz 8. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi predpisa iz 11. člena tega zakona.
(2) Organi objavijo stroškovnik iz 35. člena tega zakona najkasneje v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
43. člen
(imenovanje odgovorne osebe)
Organi imenujejo uradne osebe iz 9. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
44. člen
(posredovanje dokumentov v svetovni splet)
Organi so dolžni najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz 11. člena tega zakona, posredovati v svetovni splet informacije javnega značaja iz 10. člena tega zakona.
45. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati prvi odstavek 38. člena in prvi odstavek 40. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97 in 32/97 - popravek).
46. člen
(pričetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-A (Uradni list RS, št. 61/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
31. člen
(1) Pogodbe in drugi dogovori ali odločitve, ki omogočajo izključno ponovno uporabo informacij javnega značaja eni ali več oseb in so v veljavi na dan uveljavitve tega zakona ter ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 36.a člena zakona, prenehajo veljati s potekom svoje veljavnosti, vendar najkasneje 31. decembra 2008.
(2) Do sprejema zakona, ki bo uredil organizacijo pooblaščenca, ima pooblaščenec strokovno-tehnično službo, ki se številčno prilagaja potrebam delovnega procesa.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja tajne podatke ima brez dovoljenja dostop do tajnih podatkov tudi pooblaščenec (državni funkcionar).
32. člen
(izdaja predpisov)
Vlada izda predpise iz 26., 28. in 29. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-B (Uradni list RS, št. 28/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.