Slavnostni govor predsednika republike ob dnevu državnosti
Ljubljana, 24.6.2010 | govor
Video: Televizija Slovenija
Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob dnevu državnosti
Ljubljana, 24. junij 2010
Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije,
dragi rojaki po svetu,
danes smo spet zbrani tu na tem zgodovinskem trgu in v naših mislih, da skupaj proslavimo rojstni dan naše domovine, naše Slovenije. Kot vsako leto ta čas, se tudi nocoj na tem zgodovinskem trgu, spominjamo razglasitve neodvisnosti naše države, naših takratnih upanj in hrepenenj, naše enotne in izjemno močne volje vstopiti v nov čas in boljši dan.
Te dni, ko praznujemo, pa smo ob praznovanju še dodatno ponosni. Ponosni smo na našo nogometno reprezentanco, ki nas tako srčno in uspešno zastopa na svetovnem nogometnem prvenstvu. Drage državljanke in državljani, tudi s tega simbolnega mesta, ob tem simbolnem trenutku naše državnosti želim čestitati našim reprezentantom za njihov velik dosežek in za izjemno predstavitev naše domovine, naše Slovenije vsemu svetu.
Državljanke in državljani,
odločilni dogodki naše osamosvojitve so se zgodili pred devetnajstimi leti. Letos pa se ob dnevu naše državnosti s posebnim spoštovanjem spominjamo dvajsete obletnice tistih dejanj, ki so dokončno osamosvojitev Slovenije omogočila. Spominjamo se ustavnih amandmajev, sprejetih jeseni 1989, ki so zagotovili ustavnopravni okvir naših procesov osamosvojitve. Spominjamo se ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije, Demosa, ki je – kot kvas v testu – pognal in poganjal demokratične spremembe v naši družbi. Spominjamo se akcije Sever, ki je konec leta 1989 zavarovala Slovenijo in njene procese osamosvajanja pred nasiljem. Spominjamo se prvih demokratičnih volitev aprila 1990, ki so nam dale demokratično izvoljene organe oblasti - parlament, predsedstvo republike Slovenije in v maju 1990 tudi vlado. Spominjamo se ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite in preoblikovanja Teritorialne obrambe v močno silo pod poveljstvom Predsedstva Republike Slovenije.
Vse to so bila pomembna dejanja našega naroda. Brez kateregakoli od teh dejanj bi bila osamosvojitev veliko težja, vojna za neodvisnost pa veliko daljša.
Nocoj so z nami številni udeleženci vojne za Slovenijo in svojci tistih, ki so za domovino žrtvovali najdragocenejše, svoja življenja. Njim gre največja zahvala za izborjeno neodvisnost. Ne pozabimo, našo državnost smo najprej izbojevali na bojnem polju in prav zaradi tega zmagovitega boja smo bili hitro uspešni tudi za pogajalsko mizo. To je eden pomembnih in vse bolje razumljenih naukov naše osamosvojitve.
Vendar vsi nauki osamosvojitvenega obdobja in našega kasnejšega razvoja še niso do konca spoznani. Demokratična pot se nikoli v resnici ne konča. Na njej so lahko tudi zastoji in nazadovanja. Za napredek in kakovost demokracije se je treba nenehno truditi. Zato si moramo vselej znova zastavljati temeljna vprašanja: Smo dojeli vse razsežnosti zahtev, ki jih prinaša demokracija? Smo resnično sprejeli vse odgovornosti, ki jih prinaša državna suverenost? Smo dovolj premišljeno pristopili k nalogam, ki jih imamo na mednarodnem prizorišču?
Razumljivo je, da odgovorov na ta velika vprašanja ni mogoče dati enkrat za vselej. Kakovost demokracije je vselej na preizkušnji. Na naši dosedanji poti smo mnoge probleme že rešili in nekatere madeže iz preteklosti odpravili. Nedavno sprejeti zakon o ureditvi položaja "izbrisanih" je pomembno demokratično dejanje, ki utrjuje položaj človekovih pravic pri nas. Vendar problemi ostajajo. Izkoriščanje in ponižujoče ravnanje s tujimi delavci v Sloveniji je treba odpraviti, ne samo zaradi njihovega dostojanstva in pravic, ampak tudi zaradi nas samih in našega samospoštovanja. Veliko več moramo storiti za resnično uveljavitev zahtev socialne in pravne države. To so resnična merila kakovosti naše družbe in naše demokracije.
V prizadevanju, da jih dosežemo, nam bo pomagalo to, da smo temeljne zahteve naše demokracije in naše državnosti v vendarle že ponotranjili.
Najprej to, v demokratični družbi je volja ljudi, izražena na svobodnih, poštenih in periodičnih volitvah in nato v drugih, ustavno določenih postopkih, edini vir legitimnosti oblasti in političnih odločitev. V demokraciji zgodovinske zasluge iz preteklosti spoštujemo, ne moremo in ne smemo pa jim dovoliti prevlade. Vemo tudi, da nas vračanje v zgodovino in v njene delitve ne pelje naprej. Politika, ki se napaja z delitvami in izkoriščanjem bolečih spominov iz preteklosti, tudi sama politično omejuje in deli in tudi izgublja smisel.
Nadalje, Slovenija je suverena država. Gojiti moramo razumevanje in spoštovanje naše pozno in težko pridobljene suverenosti. Država je dragocen instrument, zahteva pazljivo ravnanje. Državna suverenost je zato predvsem odgovornost. Institucije države je treba nadzirati, vendar tudi spoštovati. V suvereni državi moramo razumeti, da so naše institucije življenjskega pomena za naše skupno dobro. Pomanjkanje spoštovanja in slabitev avtoritete institucij škoduje tako demokraciji kot tudi suvereni moči države in otežuje prizadevanja za rešitev problemov, ki jih prinaša čas.
In naposled, vselej moramo kritično presojati naše zunanjepolitične poteze in usmeritve. V svojih odločitvah moramo biti samostojni in premišljeni. Izkušnje naše dosedanje udeležbe v mednarodnih mirovnih operacijah moramo vselej znova ocenjevati, smiselnost naše udeležbe moramo skrbno in kritično presojati in poskrbeti za našo nacionalno obrambo in nacionalno varnost. Naš ugled v mednarodnih ustanovah moramo graditi z ustvarjalnimi predlogi in s premišljenimi dejanji. Svoje probleme s sosedi moramo znati reševati. Letos nam je uspelo napraviti odločilen korak na poti do pravične rešitve vprašanja naše meje s Hrvaško, skladno z določili naše temeljne ustavne listine, z zahtevami pravičnosti in z načeli mednarodnega prava. To je pomemben dosežek. Toda nismo še na koncu poti. Na tej poti bomo potrebovali še veliko zrelosti premišljenosti in vztrajnosti.
Vse te lastnosti bomo potrebovali tudi v graditvi našega položaja v Evropski uniji in v našem pristopanju k njenim problemom. Potrebujemo zrelo unijo, ki bo sposobna oblikovati skupno razvojno pot za vse narode unije, ki bo odprta za nadaljnjo širitev in ki bo dajala več možnosti njenim manjšim članicam. V Sloveniji vemo, da je naša domovina le ena, naša Slovenija, ki daje svoj prispevek Evropski uniji in ima zato legitimna pričakovanja, pričakovanja glede vloge unije danes in v prihodnje. Sedanja ekonomska kriza je pokazala mnoge slabosti Evropske unije. Zaupanje vanjo in v njene odločitve je danes na preizkušnji. Nove rešitve bodo nujne, toda ne bomo jih našli izključno v novih institucijah, lepo zvenečih izrazih in papirnatih odločitvah. Potrebujemo poglobitev razumevanja skupnih vrednot, ki so nujno vezno tkivo vseh držav Evropske unije. Potrebujemo resnične reforme. To je nujna podlaga za graditev resnične skupne volje, za uresničevanje skupnih interesov in za nov razvojni vzpon.
Vsaka članica bo v tem prizadevanju dolžna določiti svoje lastne prednostne naloge. Tudi Slovenija. Nekatere naloge so neposredne in so že tu. Javno porabo moramo bolje nadzirati, primerno oblikovati in na nekaterih področjih zmanjšati. Vse to pa je treba storiti na način, ki bo pomenil resničen in ekonomsko pomemben prihranek, tak prihranek, ki bo omogočal uspešno gospodarjenje in razvoj. Omejevanje javne porabe ni samostojen cilj, služiti mora ekonomski stabilnosti in razvoju. Tudi danes velja stara modrost, da je treba hiteti počasi in zlasti misliti na posledice. Današnje odločitve določajo pot našega nadaljnjega razvoja. Določanje prioritet mora biti utemeljeno na dolgoročnem premisleku. Izobraževanje in raziskovanje je treba krepiti. Vitalne funkcije države je treba ohraniti. Neučinkovite in slabo organizirane dele javnega sektorja je treba zmanjšati in spremeniti. Predvsem pa nas mora voditi spoznanje, da samo konkurenčno sposobno in uspešno gospodarstvo zagotavlja tak dohodek, ki ga je mogoče zadovoljivo in pravično deliti. Najslabše bi bilo, če bi zaradi danes prevladujočih tendenc v Evropi javno porabo zmanjševali na način, ki bi škodoval naši rasti in našemu razvoju.
Misliti moramo na dolgoročne posledice neposrednih odločitev. Danes z našimi neposrednimi odločitvami odgovarjamo na vprašanje, kako bodo živele prihodnje generacije. Zato se moramo bolj kot doslej posvetiti vprašanjem mladih. Imamo veliko talentiranih in usposobljenih mladih ljudi. Toda ne dajemo jim dovolj pravih priložnosti. Tudi mednarodne raziskovalne ustanove nas opozarjajo, da je v Sloveniji premalo odprtosti za ustvarjalne in talentirane. Nevarnost, da bodo najboljši iskali priložnost v tujini, je vse večja. Razmisliti moramo, kako spodbuditi njihovo ustvarjalno vključitev v razvoj naše družbe in za vračanje tistih, ki so že v tujini. Predvsem pa je mladim treba odpirati priložnosti.
Vse preveč imamo mladih, ki ostajajo brez trajne zaposlitve in, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb. Delež naših mladih, ki so le začasno zaposleni, je eden najvišjih v Evropski uniji. Vse preveč imamo mladih, ki izgubljajo delo, ki ne morejo najemati kreditov in stežka ustvarjajo materialne pogoje za družino. Mnogi so izpostavljeni mobingu in drugim oblikam pritiska na delovnem mestu in med njimi je vse več negotovosti. Njihov revolt smo videli, pa tudi nasilna dejanja, v katera se je ta revolt izrodil. Vse to je več kot le opozorilo, da moramo vsi skupaj poskrbeti za reševanje problemov mladih. Država mora zagotoviti pogoje, tudi zakonske pogoje, ki bodo dali mladim občutek varnosti in dobre prihodnosti. Ta naloga je odločilna za dolgoročno prihodnost države, njena uresničitev pa zahteva ukrepe, ki bodo učinkovali kmalu, zlasti na področjih izobraževanja, štipendiranja in prve zaposlitve. Malo delo mora biti zgolj dodatna priložnost in ne nadomestilo za trajna delovna mesta.
Skrb za mlade pa ni samo v interesu mladih. Je tudi najboljše zagotovilo medgeneracijske solidarnosti, ki jo potrebuje naša, vse bolj starajoča se družba. Sedanje dejavnosti, ki so naravnane k reformam za prihodnost, morajo dati dolgoročne ekonomske in družbene rešitve. Seveda vseh učinkov ni mogoče dokončno predvideti. Zato moramo zgraditi zaupanje, zaupanje v našo skupno sposobnost, da bomo sistemske spremembe, ki jih nujno potrebujemo, dobro zasnovali, pa tudi popravljali in prilagajali, če bo to potrebno. Potrebujemo novo zaupanje za nove čase.
Toda, državljanke in državljani Republike Slovenije, kako bomo to zaupanje dosegli? Kako bomo premagali naše značilne slabe lastnosti: vero v svoj lastni prav, pomanjkanje smisla za kompromis in pomanjkanje odgovornosti za skupno dobro? Obstaja odgovor, obstaja en sam odgovor: dialog, dialog in še enkrat dialog! To je jedro vseh strateških razvojnih izzivov našega časa. Dialog je nujno potreben, tako za reševanje problemov, ki jih imamo, kot tudi za določanje razvojne strategije, ki je še nimamo.
Kot predsednik republike danes ponovno, v tem simbolnem trenutku in s tega simbolnega trga pozivam vse v Sloveniji k bolj odgovornemu, bolj resnemu, bolj premišljenemu dialogu. Ne smemo dovoliti, da bi nam težave, ki jih doživljamo, ali mnenje o sogovorniku vzeli sposobnost razumeti pomen socialnega dialoga ali zaupanja vanj. Bolj moramo poslušati drug drugega. Brez poslušanja ni dialoga. In danes je socialni dialog bolj potreben kot kdajkoli doslej. Zato pozivam vse socialne partnerje, vlado, sindikate, delodajalce, civilnodružbene organizacije in vse druge udeležence, da okrepijo prizadevanja za dialog, predvsem za socialni dialog. Loputanje z vrati in grožnje nas ne vodijo naprej. Opuščanje zaupanja v našo sposobnost za dialog je naša največja nevarnost. Samo z dialogom, samo s prizadevanjem za skupne rešitve in nikakor vztrajanjem na lastnih okopih lahko najdemo dobre rešitve za naše probleme. Samo po tej poti nastanejo take rešitve, za katere se čutijo odgovorni vsi udeleženci, rešitve, ki imajo potrebno verodostojnost in zagotovljeno uresničevanje. Samo dialog nas bo pripeljal do prave strategije za naprej.
V dialogu se moramo prepoznati vsi. Dialog mora potekati vselej, tudi potem, ko so kakšni ukrepi in vladni predlogi že predloženi v obravnavo državnemu zboru. Socialni partnerji nikoli ne zapustijo scene, ne prekinjajo komunikacije in ne prenehajo biti odgovorni. Tudi državni zbor je prostor za dialog in ima v teh časih pomembno odgovornost okrepiti posvetovanja in iskati skupne rešitve. To je tudi pot do enotnosti, tiste prave enotnosti, današnje enotnosti, enotnosti, ki jo zahteva naš današnji čas. Sedaj je čas za inovacije.Ne razmišljajmo o inovacijah samo kot o tehnični kakovosti, razmišljajmo o njih tudi kot o zahtevi organizacije in vodenja političnega dialoga. Bodimo odgovorni in ustvarjalni prav vsi.
Drage državljanke in državljani, vsi skupaj, vsa naša družba, vsa naša javnost, vsi mi moramo razumeti, da problemov, ki so ta čas pred nami, ne moremo reševati več s prelaganjem v prihodnost ali na koga drugega. Reševati jih moramo tu in zdaj, vsak po svojih močeh in predvsem vsi skupaj. Znanje in druge pogoje za ta uspeh imamo. Medsebojno zaupanje in sposobnost ustvarjalnega dialoga pa bomo še razvili. Uspeh tudi tokrat ne sme izostati in ne bo izostal. Naša prihodnost bo dobra. V tem duhu praznujmo ta največji praznik naše države. Vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije čestitam ob dnevu državnosti. Bodimo smeli, bodimo samozavestni, bodimo strpni, bodimo državljanke in državljani Republike Slovenije.
Srečno Slovenija!