Predsednik na slovensko-hrvaškem srečanju v Istri

Buzet, 6.7.2010  |  sporočilo za javnost, govor

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Republike Hrvaške dr. Ivo Josipović sta se udeležila srečanja županov Istre, poslancev in gospodarstvenikov iz Slovenije in Hrvaške, ki je potekalo pod njunim pokroviteljstvom.

Predsednik Türk je v pozdravnem nagovoru tovrstna srečanja ocenil kot dobrodošla, saj omogočajo komunikacijo, pozitivno klimo med državama in medsebojno sodelovanje. Poudaril je, da imata državi pred seboj veliko možnosti in skupnih nalog ter skupno odgovornost, da z vzajemnim spoštovanjem in občutki skupnih interesov napredujeta pri reševanju vseh nerešenih problemov.

Da so odnosi med državama v novem zagonu in da bosta preostala odprta vprašanja rešili v duhu dobrososedskih odnosov, je poudaril tudi hrvaški predsednik Josipović. Obenem je izrazil prepričanje, da bosta državi ohranili dobro sodelovanje tudi po skorajšnjem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ter da bosta kot članici unije ščitili interese obeh držav, državljanov in tega dela sveta.

---

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob srečanju županov Istre, poslancev in gospodarstvenikov iz Slovenije in Hrvaške
Buzet, 6. julij 2010


Spoštovani gospod predsednik Republike Hrvaške dr. Ivo Josipović,
spoštovani visoki gostje,
dragi prijatelji Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva,

dovolite mi, da se najprej zahvalim Društvu slovensko-hrvaškega prijateljstva za pripravo današnjega srečanja. Kot predsednik Republike Slovenije se tretjič udeležujem iniciativ, ki jih je dajalo društvo, in moram vam povedati, da so bile vse te iniciative koristne, prijetne in zanimive.

Današnja je zanimiva vsaj na dva načina. To je prvo srečanje po referendumu, ki smo ga imeli v Sloveniji za potrditev arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. To, da smo za prvo srečanje te vrste izbrali ravno ta čas in ta kraj, seveda ni naključje, kajti Istra je – kot so povedali vsi predgovorniki – simbolični del te regije, ki najbolj izrazito izkazuje multikulturnost, tolerantnost, dialog in prijateljstvo, ki je preživelo vse mogoče različne preizkušnje.

Danes bi izpostavil še eno simboliko. Gospod predsednik Ivo Josipović, vi ste glasbenik, skladatelj. Vam je poznana tehnika kontrapunkta in če pomislimo na vreme, v katerem smo začeli to naše srečanje, in veliko mirnost, v kateri se dogaja srečanje v tej dvorani, potem vidimo to kontrapunktno zanimivost viharnega meteorološkega dogajanja in zelo mirne, zbrane politične in gospodarske klime, ki vlada v tej dvorani. To se mi zdi zelo dobro, kajti na ta način še enkrat pokažemo, da v bistvu tudi v turbulentnih trenutkih ohranjamo mir, zbranost in sposobnost za dogovarjanje. To so vse garancije, da bomo skupaj čim bolje napredovali.

Srečanja, kakršno je današnje, so dobrodošla, ker omogočajo komunikacijo, sooblikujejo pozitivno klimo med državama in med ljudmi in medsebojno sodelovanje. Imamo veliko možnosti, veliko nalog. Potrebno bo veliko domišljije in danes je mogoče dober dan, da damo veliko vzpodbudo vsemu temu.

Prisotnost velikega števila gospodarstvenikov obeh držav priča o tem, da podjetja dobro razumejo pomembnost tovrstnih dogodkov, ki jih organizira Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva. Hkrati nas še dodatno potrjuje v prepričanju, da obstaja med gospodarstvoma in med državama velik potencial za nadaljnjo poglobitev sodelovanja, ki se bo sedaj – po uveljavljanju arbitražnega sporazuma – lahko razvilo še v večji meri.

Naše sodelovanje je že razvejano in intenzivno ter je eden od tistih dejavnikov, ki dokazujejo prežemanje obeh držav, več kot zgolj sodelovanje.

Hrvaška predstavlja za Slovenijo in Slovenija predstavlja za Hrvaško enega najpomembnejših partnerjev v blagovni menjavi in v menjavi storitev, pa tudi na področju neposrednih investicij. Čeprav ostaja še precej vprašanj in čeprav je naše sodelovanje kot sodelovanje zunanjetrgovinskih partneric prizadela tudi gospodarska in finančna kriza, ugotavljam, da na mnogih področjih nastajajo nove poslovne možnosti in perspektive za poglobitev sodelovanja.

Naj omenim samo nekatere in to bi želel storiti, ker ima to srečanje velik gospodarski pomen: turizem, infrastruktura, izgradnja mreže trgovinskih centrov in druga področja – tudi energetiko, vključno z vlaganji v obnovljive vire energije. Ko omenjam infrastrukturo, nisem preslišal poziva, da se kaj naredi za izboljšanje mejnih prehodov, da se izboljša komunikacija in da se na ta način pomaga gospodarstvu. Imamo naloge, ki se tičejo izgradnje terminala za utekočinjeni plin na Krku in projekta Južni tok, ki se mu Hrvaška pridružuje, imamo solastništvo Nuklearne elektrarne Krško in seveda še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo treba pri teh zadevah rešiti.

Nedavna referendumska potrditev arbitražnega sporazuma je ustvarila novo klimo. Ustvarila je klimo, v kateri razmišljamo o novih projektih z več domišljije in o starih problemih z velikim prepričanjem, da jih bomo zlahka rešili. Pridružujem se stališču, pogledu predsednika dr. Iva Josipovića, ki poudarja, da v primerjavi s celoto odnosov in perspektivo naših medsebojnih odnosov problemi, ki so še pred nami, niso zelo veliki problemi. Bilo bi dobro, da razumemo, da je sedaj prišel čas, ko lahko velik del, morda celo vse te probleme, ki niso veliki problemi, tudi rešimo.

Seveda pri vsem tem potrebujemo kvaliteto, ki smo jo razvili v zadnjem letu do dveh letih. Potrebujemo medsebojno spoštovanje, sposobnost kompromisa, sposobnost dogovarjanja, temelječega na spoštovanju interesov obeh strani, in sposobnost medsebojnega razumevanja. To je tista pot, ki nas je pripeljala naprej do točke, na kateri smo, in to je tista evropska pot, ki nas bo peljala naprej v prihodnje.

S tem bosta državi odpravili še preostale ovire in dali večji prostor gospodarski pobudi. Naše sodelovanje moramo razvijati za čim širši prostor gospodarski pobudi in se tudi na ta način pripraviti na članstvo Hrvaške v Evropski uniji, kajti v Evropski uniji bomo skupaj. Skupaj bomo kot dve komplementarni gospodarstvi in kot dve politično konstituirani državi z velikimi skupnimi interesi. Predlagal bi, da že danes razmišljamo vsi skupaj o tem, kako naj se premaga sedanja kriza, ki za Evropsko unijo ni samo finančna ali ekonomska kriza. Je tudi v določenem smislu vprašanje institucij in politične volje. Tako institucije Evropske unije kot njena politična volja so danes na preizkušnji.

Prav je, da Hrvaška že danes razmišlja o tem, kakšna naj bo bodoča Evropska unija. V Sloveniji moramo razmišljati o tem čedalje bolj intenzivno, kajti to mora biti unija, ki bo dala dober prostor manjšim državam, ki bo zagotavljala njihov enakopravni glas in ki bo zagotavljala rešitve, ki so v interesu vseh. Za takšno Evropsko unijo si moramo prizadevati in to je skupna naloga, ki nas še čaka. Ni prezgodaj za razmišljanje o tej nalogi.

Seveda moramo razmišljati tudi o skupnih nalogah drugje, v Jugovzhodni Evropi, kjer imamo eni in drugi veliko skupnih interesov, veliko možnosti, da razvijemo sodelovanje na novih poteh, sodelovanje, ki bo čim bolj ustvarilo možnost povezovanja naših gospodarskih potencialov za nastopanje na tretjih trgih. To ni parola. Danes vstopamo v obdobje, v katerem je skupno povezovanje in nastopanje gospodarskih subjektov Slovenije in Hrvaške in še katerih drugih držav nekdanje Jugoslavije na tretjih trgih postalo ne samo možno, ampak tudi imperativ. Smo majhne države in smo države, ki imamo tradicijo gospodarskega sodelovanja. Velik del te tradicije ni bil izkoriščen do nedavne preteklosti. Sedaj pa je prišel čas, da razmislimo, kaj od te tradicije nam ostaja za naprej in kje moramo naše potenciale, ki jih še imamo, izkoristiti čim bolje, čim bolj skupno, v naše skupno dobro.

Seveda je pozitivni trend ob sklenitvi arbitražnega sporazuma sprostil odnose, razširil prostor dogovarjanja – dogovarjanja o vseh vprašanjih, gospodarskih, političnih in drugih. To so pozitivni procesi.

V obdobju, ko svet izhaja iz recesije in ko Evropi to uspeva le počasi, je razlog za to, da se izkoristi ta novonastali prostor, še toliko večji. Lahko bi rekli, da je prav sreča, da nam je uspelo v tem času doseči to novo politično klimo, kajti sedaj je čas, ko moramo razmišljati o skupnih projektih bolj ambiciozno, v smislu strateških partnerstev za naprej in z vizijo za naprej.

Upam, da bo današnje srečanje priložnost, da začnemo skupaj razmišljati o teh rečeh. Verjamem, da je med vami veliko takih, ki ste o teh vprašanjih razmišljali sami ali v družbi svojih poslovnih partnerjev in prijateljev. Čas je, da o tem razmišljamo tudi čedalje bolj kolektivno, čedalje bolj skupaj, čedalje bolj organizirano in morebiti bo iz tega srečanja izšla še kakšna pobuda za naprej.

Rekel bi še naslednje: predsednik Josipović je pred mano govoril o pomenu kulturnega povezovanja.Včeraj sem bil na odprtju ljubljanskega poletnega festivala in sem imel priložnost srečati kar nekaj prijateljev iz Hrvaške, ki imajo veliko idej, kako razvijati skupno delo na področju kulturnega razvoja in kulturnih prireditev. To je izjemno dobro. Rad bi, da bi se ta kulturna vsebina našega sodelovanja čim bolj širila in da bi imeli čim več skupnih projektov.

Sam bom z velikim veseljem konec tega tedna sodeloval na odprtju Dubrovniških poletnih iger. Verjamem, da bomo tudi na tem področju lahko naredili kakšno inovacijo, razvili kakšno novo idejo, razvili kakšen nov projekt.

Ko govorim o vsem tem, govorim zlasti o možnostih. Možnosti so tu. Politični pogoji danes so boljši kot kdajkoli. Seveda pa ravno te možnosti in ti politični pogoji ustvarjajo tudi skupno odgovornost – odgovornost, da z vzajemnim spoštovanjem, z vzajemnimi občutki skupnih interesov napredujemo in da rešujemo vse probleme, tudi probleme, ki so nam še ostali iz nasledstva nekdanje skupne države in še nekatera nerešena pravna vprašanja.

Skratka, imamo naloge. Ne bi želel širše in bolj podrobno razpravljati o teh nalogah ali o možnostih, ki jih prinaša današnji čas. Želel pa bi ob koncu še enkrat izreči zahvalo Društvu slovensko-hrvaškega prijateljstva in vas pozvati, vse skupaj, k temu, da razmišljamo kreativno, da razmišljamo ambiciozno in da razmišljamo o naših skupnih nalogah v Evropski uniji. Svet okrog nas je mogoče v tem zgodovinskem obdobju prijaznejši kot kdajkoli doslej. Toda ta svet ni brez nevarnosti in ta svet moramo oblikovati vsi skupaj. Zato je dober čas, da stopimo skupaj in tudi skupaj kaj naredimo.

Hvala lepa.