Predsednik republike o inovacijskem komuniciranju

Ljubljana, 15.4.2009  |  govor

Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka ob odprtju 2. InCo konference 2009 – Konference o inovacijskem komuniciranju
Ljubljana, 15. april 2009


Gospe in gospodje,

V veliko veselje mi je, da imam priložnost spregovoriti nekaj pozdravnih besed ob drugi InCo konferenci - Konferenci o inovacijskem komuniciranju. Današnji dogodek je odličen primer podjetniško-civilne iniciative. Je dokaz, da je v slovenskem prostoru z močno voljo, vizijo in energijo mogoče ustvariti ne le enkratnega dogodka, kot je konferenca, ampak dejansko sprožiti gibanje, kakršno predstavlja inovacijsko komuniciranje.

To gibanje razumem kot proces, ki ustvarja in omogoča inovacije. To je proces, ki je utemeljen v civilni družbi. Ko govorimo o civilni družbi, moramo ugotoviti, da je ta čas v Sloveniji mobiliziranje civilne družbe prešibko in da so aktivnosti v civilni družbi v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami pri nas še vedno premalo razvite. Zato je priložnost, kakršna je današnja, da občutimo potencial tega prostora, da se pogovorimo o iniciativah, ki obstajajo, da damo tem iniciativam podporo, da jih podpremo kot odločilne za kakovost našega prihodnjega razvoja, iz vseh teh razlogov je ta priložnost danes še toliko bolj dragocena.

Naj posebej poudarim: iniciativnost civilne družbe je kritičnega pomena za razvoj. To je razvoj v postindustrijskem obdobju, razvoj ki zahteva visoko kvaliteto vsakega posameznika, nove oblike angažiranja vsakega posameznika, nove vsebine politike in nove razvojne dimenzije.

V tem kontekstu je pomembno povezovanje akterjev v mrežno strukturo, kjer veljajo pravila soustvarjanja in dopolnjevanja, kjer različna znanja, izkušnje in pogledi pomenijo priložnost za nadgrajevanje, vendar ne izključujejo tekmovanja, zahtevajo pa zrelost in modrost. Všeč mi je slogan konference "od družbe znanja k družbi modrosti". Seveda si v to smer vsi želimo, ampak nismo še v družbi znanja. Zato imamo nalogo, da najprej dosežemo tak nivo družbe znanja, ki nam bo omogočal tudi ustrezno kakovost družbene modrosti. Enega in drugega nam primanjkuje. Znanje se nam zdi bolj nujno, vendar pomislimo tudi na modrost, kajti morda je ravno od modrosti, ki smo je sposobni, odvisna tudi naša učinkovitost v ustvarjanju znanja.

Zaupam, da nekaj te modrosti v Sloveniji imamo in da bomo s pomočjo vašega gibanja in drugih gibanj, kakršno je inovacijsko komuniciranje, uspeli vzpostavljati potrebne mreže v naši družbi, potrebna omrežja, mostove med izjemnimi posamezniki in organizacijami na različnih področjih. Presegati moramo ustaljene vzorce in pokazati inovativnost tudi pri ustvarjanju novih, svežih, času in prostoru odgovarjajočih socialnih in poslovnih modelov, temelječih na temeljnih vrednotah, kot je delo, kot je solidarnost.

Te vrednote zahtevajo danes nove vsebine. Če se vprašamo, kakšna je raven razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji ta čas, moramo ugotoviti, da je ta raven še vedno prenizka, da imamo prostor, ki ga je treba napolniti. Poznamo tudi modele, ki obstajajo v Evropi, od katerih se lahko česa naučimo, in navsezadnje - najpomembnejše - doma imamo tak potencial, da smo sposobni socialno podjetništvo in vse druge inovativne oblike povezovanja podjetništva in družbenih potreb še naprej razvijati.

Ta trenutek kliče po aktiviranju najboljšega, kar imamo v Sloveniji. Slovenija ima priložnost, da samozavestno oblikuje lasten odgovor na izzive globalne krize in tudi na ta način pomaga utrditi lastno identiteto. Slovenska identiteta za prihodnost ne more biti več utemeljena zgolj na jeziku, zgolj na naši že ustvarjeni kulturni dediščini. Iz nje moramo črpati navdih, vendar moramo ustvarjati tudi sami. Nova identiteta Slovenije bo v veliki meri odvisna od tega, kako bo naša civilna družba mobilizirala naše najboljše potenciale in kakšne vrste učinkov, kakšne vrste razvitih, sodobnih, naprej obrnjenih omrežij bomo uspeli imeti.

Seveda je za vse to potrebna inovativnost. V evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti veliko govorimo o tem, kako pomembno je za razvoj družbe najprej zaznati, prepoznati, nato spodbuditi in razvijati ter končno izkoristiti in nagraditi potenciale, predvsem v smislu intelektualnega kapitala. Tisti, ki zmore aktivirati vse dejavnike v prostoru, ki je sposoben delovati medgeneracijsko in interdisciplinarno ter ki vključi predstavnike obeh spolov in različnih ras, je gotovo v prednosti. Če samo na kratko pomislimo o teh zahtevnih konceptih, vidimo kako veliko dela je tu še potrebnega. Medgeneracijsko, interdisciplinarno ravnanje, povečanje tolerance, večja odprtost do drugih in drugačnih, pravilna, pravična in enakopravna vključenost obeh spolov - vse to so kategorije, ki jih moramo znati uvrstiti v razvoj naših potencialov.

Dandanes je "v modi" izrazje sedanjega predsednika ZDA, ki je s svojimi koncepti, kot so "Yes, we can" ali "bottom up" ustvaril neko novo razpoloženje, neko novo atmosfero v družbi. Razvoj ni odvisen samo od materialnih dejavnikov. Odvisen je tudi od tega, kako čutimo našo stvarnost in kako jo želimo spreminjati. Veliko je odvisno od naše volje, veliko je odvisno od našega optimizma. Ko govorim o volji, nikakor ne mislim na politični voluntarizem in vsiljevanje volje močnejših, ampak govorim o volji, ki jo izražajo ljudje, ki bi radi živeli bolje in v boljšem svetu. To voljo je treba znati mobilizirati, treba je ravnati od ljudi, "bottom up". To seveda niso stvari, ki so primerne samo za predvolilne kampanje. Te teme je treba znati še veliko bolj dosledno uporabljati v življenju in v snovanju napredka.

Gre tudi za demokratični princip, gre tudi za novo vsebino demokracije. In ravno tu vidim vlogo Inovacijskega komuniciranja kot gibanja, ki poskuša vse te vrednote udejanjati in ki je izšlo iz "baze", iz razpoloženja in dejavnosti ljudi in iz delovanja nosilcev gibanja v praksi, iz prepoznanih potreb in priložnosti "na terenu". V tej zvezi moram omeniti ekološko zavest, ki jo v Sloveniji imamo, in razumevanje potreb razvoja v postindustrijski družbi, ki še ni dovolj razvita. Vse to je treba znati povezovati, na vseh teh področjih je treba poglobiti naše razumevanje in najti pravi način dela in prave oblike mreže.

Potrebujemo pozornost. Potrebujemo pozornost drug do drugega in drug za drugega. Da se lahko resnično slišimo, vidimo, začutimo. Valuta trenutka je imeti znanje, modrost in pogum udejanjiti zlasti tisto, kar še ni preizkušeno. Tu vidim današnjo konferenco kot pomemben vir idej in tudi dogovorov kako naprej, kako zarisovati pot, ki vključuje in ne izključuje, kako graditi dialog strpnost in spodbujanje ustvarjalnosti.

Vse to so seveda velike besede in prav take ideje sporoča tudi današnja konferenca. Želel bi, da bi ta konferenca prenesla v naš svet, v Slovenijo pozitivno sporočilo, sporočilo o tem, kako soustvarjamo neko zgodbo, ki je pomembna za nas in ki je pomembna tudi za druge. Kajti Slovenija je del Evrope in Evropa je del sveta. In to kar počnemo, je del globalnih razvojnih potreb.

V tem duhu bi rad zaželel 2. konferenci o inovacijskem komuniciranju veliko uspeha. Verjemite mi, da bom spremljal rezultate dela. Veselim se informacij o tem, kaj se je na tej konferenci zgodilo, in tudi kasneje, ko boste razvijali svoje dejavnosti, bom vselej zainteresiran izvedeti, kako stvari potekajo in ali potrebujete še kakšno spodbudno besedo predsednika Republike Slovenije.

Hvala lepa.