Nagovor na 25. predsedniškem forumu Poslovne šole Bled - IEDC

Bled, 19.10.2012  |  govor

Uvodni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 25. predsedniškem forumu Poslovne šole Bled – IEDC z naslovom "Z odprtimi inovacijami do uspeha"
Bled, 19. oktobra 2012


Vedno se veselim obiska Poslovne šole IEDC Bled, kjer vsakokrat slišim dobre novice. Dobre novice smo slišali že danes zjutraj, kar je zelo dober začetek konference. Rad bi čestital IEDC za pomembno priznanje, ki ga je včeraj prejela. Prepričan sem, da ne gre za zadnje priznanje in da jih bo v prihodnje še veliko. Odražala bodo aktivnost, optimizem in uspešnost te šole.

Udeležba na predsedniškem forumu mi je vedno v veliko veselje. Naj povem, da gre za dogodek, ki je v Sloveniji postal tradicionalen in da čutim dolžnost, da se ga vsako leto udeležim. Predsedniški forum je zelo pomembno srečanje. Ob istem času potekata dva dogodka: prvi v palači Združeni narodov v New Yorku, ki se ga udeležujejo predsedniki držav, drugi pa na Bledu, kjer se srečujejo gostje Danice Purg. Letos se nisem udeležil dogodka v New Yorku, ker, kakor vam je znano, v Sloveniji poteka volilna kampanja, s katero sem zelo zaposlen. Kljub temu pa nisem želel zamuditi predsedniškega foruma na Bledu.

Rad bi spregovoril nekaj besed o inovacijah, ki so v središču vašega zanimanja. Prepričan sem, da bo razprava temeljila na vaših izkušnjah, znanju, poslovnem čutu in bogatem naboru drugih koristnih lastnosti. Govoril bom kot politik, ki razmišlja o dogajanjih v svetu, o dolžnostih politikov in o prihodnosti.

Inovacijam mora biti očitno vedno namenjena naša pozornost. Čas, v katerem živimo, je bogat z inovacijami. Je eno najbolj inovativnih obdobij v novejši zgodovini. Včasih resnično osupnemo nad številnimi spremembami, ki so posledica razvoja informacijske tehnologije, biotehnologije in drugih področij, kakor je na primer civilno letalstvo. Ta panoga se je razvila in razširila bolj, kakor se je zdelo mogoče pred tridesetimi ali štiridesetimi leti.

Na eni strani razmišljamo o našem času kot o času globalizacije, na drugi strani pa kot o času inovacij. Prav tako smo prepričani, da gre za edinstveno obdobje, kar seveda na različne načine tudi je. Vendar moramo razumeti, da ne gre za prvo obdobje globalizacije. Proces globalizacije je zelo star, saj se je začel že pred stoletji. V preteklosti je bilo več pomembnih revolucij: industrijska revolucija in izum parnega stroja, revolucije po izdelavi motorja z notranjim zgorevanjem, obdobje po iznajdbi elektrike itd.

Upravičeno se lahko vprašamo, ali je zadnje obdobje globalizacije in inovacij povzročilo družbene spremembe v enakem obsegu kakor v preteklosti. Industrijska revolucija v 19. stoletju in uvedba elektrike sta povzročili obsežne družbene in politične spremembe v Evropi. Omenjena dogodka sta vplivala na način življenja ljudi, njihove medsebojne odnose, gospodarstvo, politiko in oblikovanje družabnih omrežij. Zaradi tega vala inovacij se je v novejši zgodovini spremenilo vse. V preteklosti so revolucije ustvarile več delovnih mest kakor razvoj zadnjih desetletij. Revolucija na informacijskem področju še ni imela enakega učinka.

Prepričan sem, da imajo te spremembe tudi politične posledice. Splošna volilna pravica, na primer, ni bila uzakonjena v 19. stoletju, temveč pozneje. Volilna pravica žensk kot politični dogodek je novejšega datuma. V preteklosti je bilo nekaj političnih gibanj, ki jim je uspelo posredno vključiti tehnološke spremembe v politične programe. Morda bi pri tem danes nekoliko ironično navajali Lenina, ki je dejal, da komunizem pomeni sovjetsko vladavino plus elektrifikacijo. Elektrifikacija Rusije je bila velik projekt in je nujno imela obsežne politične posledice.

Prepričan sem, da bi današnji politiki morali razmišljati o tem, kako tehnološke spremembe in spremembe v načinu proizvodnje vplivajo na družbeno tkivo in na politično življenje družbe. To je danes pomembno vprašanje. Menim, da v politični organiziranosti družbe ne zaznavamo ustreznega števila inovacij, ki bi bilo primerljivo s tistim na drugih področjih življenja. Mislim, da je problem v tem. O politiki moramo razmišljati na različne nove načine in z inovativnim duhom. Seveda gre za zelo preprosto sklepanje. Težava je v iskanju ustreznega pristopa.

Rad bi vas opozoril na nedavno izkušnjo, ki je pomembna za današnjo politiko, gospodarstvo in družbeno organiziranost kakor tudi za tehnološke spremembe. Pri tem mislim na trajnostni razvoj, ki se je prvotno nanašal na okolje. Mednarodna študijska skupina je v svojem prepričljivem poročilu pred desetletji opozorila na potrebo po zaščiti globalnega okolja zaradi zagotavljanja zdržnega razvoja. Potem so bila okoljska vprašanja zelo dolgo v ospredju razprav o trajnostnem razvoju. Izkazalo se je, da je ta pojem veliko širši in zahteva številne nadaljnje ukrepe.

V razpravah o svetovnih financah ali drugih pomembnih gospodarskih vprašanjih je vedno tudi vprašanje zdržnosti. Zanimivo je, da se je zdržnost danes "vtihotapila" v vse razprave o gospodarstvu. Tudi poročila bonitetnih agencij, ki so avgusta znižale bonitetno oceno Slovenije, govorijo predvsem o zdržnosti finančnih dogovorov za zagotovitev javnofinančne konsolidacije. Zdržnost je postala osrednja tema sodobne ekonomije in razmišljanja o razvoju.

Razmislimo o tem in primerjajmo to temeljno razumevanje, do katerega ni težko priti, z izkušnjo, ki naj bi bila predmet nadaljnje obravnave. Ta izkušnja se nanaša na dve srečanji na vrhu o globalnem okolju. Prvo je bilo pred dvajsetimi leti v Rio de Janeiru, drugo pa letos prav tam. Če primerjamo ti dve srečanji na vrhu, opazimo, da je bil pojem zdržnosti opredeljen na dva zelo različna načina. Pred dvajsetimi leti je zaradi takratnega optimističnega razpoloženja prevladovalo prepričanje, da bodo način doseganja zdržnega razvoja določale normativne ureditve. Ključni dosežek tega srečanja je bil dogovor, da bo na svetovni ravni treba sprejeti sporazum o globalnem segrevanju, sporazum o biotski raznovrstnosti in številne druge mednarodne pravne instrumente. To razmišljanje je temeljilo na zamisli, da bi morale obstajati zavezujoče mednarodne zaveze, s katerimi bi bil določen okvir za nacionalne politike in zakonodajo, znotraj katerega bi posamezne države oblikovale svojo posebno vlogo pri pospeševanju trajnostnega razvoja. Težišče je bilo na strogi zakonodaji in zavezujočih zavezah. Taka je bila usmeritev.

Ta zamisel je bila opuščena v Köbenhavnu leta 2009. Države članice Evropske unije in seveda tudi Slovenija so močno podpirale vrsto zavezujočih zavez kot posledico dejavnosti po srečanju na vrhu v Rio de Janeiru. Razmere so postale bolj jasne tri leta pozneje. Svetovno mnenje se je spremenilo in namesto zaupanja v svetovni sistem, temelječ na zavezujočih zavezah, začelo zagovarjati veliko mehkejši pristop: programske standarde, primerne cilje, priporočila in podobno. Takšno je bilo prevladujoče mnenje na letošnjem srečanju na vrhu v Rio de Janeiru in pomeni povsem drugačen zasuk glede svetovne skrbi in usmeritev za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Ali ima to resne posledice za nosilce poslovnega odločanja? Po mojem mnenju je odgovor pritrdilen. V preteklosti je gospodarstvo upravičeno pričakovalo, da bo niz zavezujočih zavez vključen v mednarodni pravni okvir kot podlaga za sprejetje nacionalne zakonodaje. S tem bi bil ves razvoj normativne ureditve in poslovnega okolja predvidljivejši, jasneje opredeljen in, seveda, laže obvladljiv. To je bilo pričakovanje, ki je bilo predmet razprav na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu in na drugih dogodkih. To pričakovanje je bilo zelo realno. Samo dve leti in pol pozneje pa se je praktično razblinilo. In kako je s tem danes?

Danes se svet sooča z razmerami, kakršnim je bil velikokrat priča v preteklosti. Splošna normativna ureditev je ostala nerazvita. Potrebne so inovacije v gospodarstvu in na drugih področjih življenja. Prav tako moramo razmišljati o tem, kako usmeriti svet na pot zdržnosti. Moja hipoteza je, da so v tem pogledu potrebne inovacije na štirih področjih.

Eno od teh področij je znanstveno raziskovanje. Glede tega smo lahko upravičeno optimistični. Razvoj znanosti napreduje in lahko pričakujemo, da se bodo inovacije na področju znanosti prenesle tudi na druga področja, na katerih je trajnostni razvoj prav tako potreben.

Drugo področje predstavljajo tehniške vede. Menim, da moramo o tem razmišljati resneje kakor doslej. V zadnjih 20 letih so bili mnogi v EU prepričani, da so finančni triki dovolj za gospodarski razvoj. Danes se zavedamo, da to še zdaleč ne drži. Spodbujati moramo tehniške vede, za to pa potrebujemo inovacije.

Očitno je treba spodbujati tudi poslovne modele in upam, da jim boste namenili vašo pozornost.

Nazadnje pa obstaja tudi potreba po političnih inovacijah. Ne mislim, da ste na tej konferenci pretirano zainteresirani za politične inovacije, ker se je o tem mogoče pogovarjati drugod. Kmalu bom zapustil današnje srečanje in postal udeleženec v politični inovaciji. Pomisliti moramo, kaj to pomeni za državo, kakršna je Slovenija. Čeprav ima vsaka država svoje posebnosti, mislim, da so ljudje povsod na svetu upravičeno nezadovoljni s kakovostjo politike. To pomeni, da obstaja potreba po političnih inovacijah.

Dame in gospodje, to je bilo samo nekaj mojih temeljnih razmišljanj o temi današnjega in jutrišnjega srečanja. Želim vam veliko uspeha in obljubljam, da bom prebral zbornik tega foruma. Danica lahko potrdi, da to vedno obljubim in da obljubo vedno tudi izpolnim.

Naj končam z zelo resno ugotovitvijo: tema, ki ste jo izbrali za to srečanje, je zelo pomembna. Razmišljajte o njej in o širšem okviru, v katerem danes poteka inovacijska dejavnost.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in vam želim prijetno bivanje na Bledu.