archived page

Novinarska konferenca o odločitvi glede mandatarskega predloga

Ljubljana, 25.1.2012  |  intervju


opozorilo  Za ogled te vsebine morate imeti nameščen Adobe Flash Player in omogočen javascript v vašem brskalniku.

Prenesite si brezplačni Flash Player!

Adobe Flash Player


Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o odločitvi predsednika glede predloga kandidata za predsednika vlade
Ljubljana, 25. januar 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan in hvala lepa, ker ste prišli. Danes, kot veste, poteče 14-dnevni z ustavo določeni rok za predloge za mandatarja za sestavo nove vlade Republike Slovenije. Odločil sem se, da – glede na odnose med strankami v državnem zboru in njihova prizadevanja za sestavo koalicije – sam, kot predsednik Republike Slovenije, ne bom predlagal kandidata za mandatarja za sestavo slovenske vlade.

Ob tej priložnosti bi želel nekoliko osvežiti spomin glede preteklega procesa posvetovanj.

Kot veste, je imel ta proces dve fazi. Prva faza se je začela 27. decembra lansko leto ob prvi priložnosti, ki je bila ustavno možna. Naj posebej poudarim, da v mojih dejanjih ni bilo nikoli v dosedanjem procesu prav nobenih zavlačevanj ali odlaganj. Prva posvetovanja so se začela 27. decembra lani in takrat so mi vse stranke v državnem zboru predlagale, naj predlagam za mandatarja za sestavo vlade g. Zorana Jankovića. Nekatere stranke so takrat izrazile željo, da bi preverili možnost sestave vlade narodne enotnosti. Tej možnosti sem dal nekaj dni časa. V tem času so potekala tudi posvetovanja, ki so dala koalicijsko pogodbo, ki so jo pripravili Zoran Janković in stranke, ki so sodelovale v tistih pogajanjih. Naj spomnim, da je bila tista koalicijska pogodba parafirana 8. januarja letos. Kot veste, sem 5. januarja predlagal Zorana Jankovića za mandatarja, 11. januarja so bile volitve. G. Janković, ki je po moji oceni dober kandidat, ni bil uspešen kandidat in 11. januarja je začel teči 14-dnevni z ustavo določeni rok za drugi krog posvetovanj.

Tudi drugi krog posvetovanj sem opravil ob prvi možni priložnosti, to je bilo v ponedeljek, 16. januarja. V tem drugem krogu posvetovanj – vas moram opozoriti – mi nobena od sodelujočih strank ni predlagala, ni svetovala, da bi za kandidata za mandatarja predlagal g. Janeza Janšo. Nekaj strank mi je takrat svetovalo, naj poskusim možnost, da bi se kot kandidat za mandatarja pojavil še nekdo tretji, nekdo zunaj kroga strankarskih voditeljev. Tudi to željo oziroma ta nasvet sem vzel resno, se posvetoval z možnim kandidatom g. Markom Voljčem, ki mi je, kot že veste, povedal, da bi bil pripravljen postati kandidat za mandatarja pod pogojem, če bi se dovolj veliko število strank zbralo okrog te zamisli. To nikoli ni bil formalni predlog, ampak je bila neka zamisel, neka možnost, neka priložnost. O tem sem prejšnji teden na posebni novinarski konferenci tudi nekoliko obširneje govoril. V kasnejših dneh, 19. in 20. januarja, se je v izjavah strank, ki so bile tudi javno povedane, pokazalo, da te zamisli, te možnosti ne podpirajo. Zato nisem nadaljeval z njo. Sem pa hvaležen g. Marku Voljču, da je bil pripravljen, da se ta možnost preizkusi, in mislim, da je imela ta pripravljenost dva pozitivna učinka. Najprej, povečala je transparentnost procesa posvetovanj v zvezi z iskanjem kandidata za mandatarja za sestavo vlade. In drugič, pokazala je še nekaj. Pokazala je, da se lahko najde dober, prepričljiv kandidat tudi zunaj kroga voditeljev parlamentarnih strank v Državnem zboru Republike Slovenije.

Kot veste, je v tistem času in od takrat naprej potekala intenzivna aktivnost za nastanek nove koalicije. Kot razumem, se te dejavnosti sedaj končujejo. In razumem, da bo g. Janez Janša z določenim številom poslancev predlagan za kandidata za mandatarja. Ta možnost je seveda popolnoma legalna, je predvidena v 111. členu Ustave Republike Slovenije.

Sam pa moram povedati, da ocenjujem, da g. Janez Janša nima polne legitimnosti, ki je potrebna za mesto kandidata za mandatarja za sestavo slovenske vlade. To svojo oceno sem povedal strankam na posvetovanjih 16. januarja letos in strankam ni neznana. Gre za oceno, ki je posledica dejstva, da g. Janšo bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku. Po moji oceni noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni obtožni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo. Mislim, da moramo biti v Sloveniji glede teh vprašanj resni in pozorni, kajti pri nas smo dolžni povišati raven etične kvalitete in kulture naše politike. To so moji razlogi in moja ocena, kot rečeno, je, da g. Janša nima polne legitimnosti za to kandidaturo.

Seveda to načelo velja za vse kandidate. Če bi bil g. Zoran Janković obremenjen s pravnomočno obtožnico ali pravnomočnim obtožnim predlogom, ga prav gotovo ne bi predlagal za mandatarja za sestavo vlade. To velja za kateregakoli drugega kandidata. Predsednik republike po moji oceni ne more predlagati kandidata, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni obtožni predlog. Seveda pa lahko, kot poznate iz besedila Ustave Republike Slovenije, kandidate predlagajo tudi drugi in na koncu koncev je odgovornost za kandidature in zlasti za odločitev stvar poslancev in poslank v Državnem zboru Republike Slovenije. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, ni pa odveč ponoviti, da je Slovenija parlamentarna demokracija. In v parlamentarni demokraciji imajo odločujočo vlogo parlament, poslanke in poslanci, in seveda stranke v državnem zboru, in pred njimi je tačas tudi vsa odgovornost. Toliko sem želel povedati za uvod, seveda pa sem pripravljen odgovarjati na vaša vprašanja.

Tjaša Pureber, Žurnal24: Glede na to, da na koncu g. Voljča niste predlagali, ali se vam zdaj zdi, da je bilo to, da ste ga sploh dali v razmislek, kot pravite, pravzaprav prenagljena napaka oziroma odločitev?

Dr. Danilo Türk: Ne, to ni bila prenagljena odločitev niti ni bila napaka. Kot sem že povedal, je ta izkušnja prinesla dve pomembni spoznanji. Nekoliko bolje smo lahko videli, kako potekajo posvetovanja med strankami v procesu priprave kandidature mandatarja. Z eno besedo, povečala se je transparentnost. Pri nas, kot veste, se o transparentnosti veliko govori, veliko želja je s tem povezanih in če smo nekoliko povečali transparentnost tega procesa, je to seveda dobro. In drugič, pokazalo se je, da lahko v Sloveniji najdemo dobrega in prepričljivega kandidata tudi zunaj kroga vodij parlamentarnih strank. To je pomembno. Pomembno je vedeti, da take možnosti obstajajo. Morebiti se bo kdaj v prihodnje pokazala potreba, da se kakšna podobna možnost ponovno preizkusi in takrat nam bo seveda ta izkušnja prišla prav. Danes nikakor ne želim napovedovati nobenega prihodnjega razvoja, ampak ker ste me vprašali, kako ocenjujem izkušnjo iz preteklega tedna, vam povem, kje vidim njene pozitivne lastnosti.

Rok Šuligoj, Info TV: Nova koalicija okrog Janeza Janše se je začela sestavljati že od tiste srede, ko se v državnem zboru ni dalo izglasovati predsednika državnega zbora. Javnost je pričakovala, da boste imenovali Janeza Janšo. Zanima me, ali je bil to edini razlog, ki ste ga prej povedali, da ga niste imenovali, ter zakaj mogoče niste imenovali koga drugega iz SDS za mandatarja?

Dr. Danilo Türk: Najprej, razlog, ki ga upoštevam, je ta, o katerem sem govoril. G. Janše ne morem obravnavati kot kandidata s polno legitimnostjo iz razloga, ker ga bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku. To svojo oceno sem povedal vsem strankam na posvetovanjih 16. januarja. Vi ste rekli, da se je koalicija začela graditi že prej, 11. januarja so bile volitve, na katerih g. Janković ni uspel, in od takrat naprej so se krepili napori za graditev drugačne koalicije. Kot rečeno, sem strankam svoje načelno stališče povedal. Stranke pa, kot sem že omenil, niso predlagale niti g. Janše niti kogarkoli drugega iz Slovenske demokratske stranke kot možnega kandidata, o katerem naj predsednik republike razmisli, ampak so povedale, da potekajo koalicijska pogajanja in da bo morebiti prišlo do tega, da bo del teh koalicijskih pogajanj tudi določena lista podpisov, spisek podpisov poslancev, ki bi potem predlagali mandatarja. To je, kot veste, po 111. členu naše ustave ena od možnosti in če so stranke želele to možnost izkoristiti, je to seveda popolnoma legalno.

Meta Roglič, Dnevnik: Mislite, da ta manko legitimnosti, ki ga omenjate, in mogoče tudi manko legitimnosti, ker g. Janez Janša oziroma njegova stranka ni zmagovalec volitev, vplivata na delo te vlade in kako? Mogoče tudi v luči vašega prejšnjega razmisleka, da je g. Voljč pokazal, da je lahko nek kandidat tudi zunaj in da lahko to mogoče pride kdaj še v poštev.

Dr. Danilo Türk: Gre za dve vprašanji. Prvo vprašanje je razumevanje rezultata predčasnih volitev in sporočila, ki so ga volivke in volivci s tem rezultatom dali. Po mojem mnenju je ta volilni rezultat pokazal, da med volivkami in volivci ne obstaja tista pričakovana raven zaupanja v g. Janšo kot možnega kandidata za mandatarja. Kot veste, ni bil relativni zmagovalec, kljub temu, da se je to močno pričakovalo. To sporočilo je treba videti in o njem razmisliti. Raven zaupanja ni tako zelo visoka, kot se je pričakovalo pred volitvami. To je eno vprašanje in en odgovor.

Drugo vprašanje pa je seveda nekoliko širše. Rekel bi takole: deficit legitimnosti se seveda lahko odpravi s kvalitetnim delom vlade, s tem, da je vlada uspešna, da deluje v okviru ustave in da dokaže, da je sposobna premagovati krizo, da je sposobna opraviti svoj del nalog pri odpravljanju krize. Na ta način se lahko postopoma nek deficit legitimnosti odpravi. Ampak to je seveda že vprašanje presoj, ki bodo morale biti narejene kasneje. V tem trenutku seveda nismo v položaju, v katerem bi lahko dajali ocene. Ampak, ker sprašujete, kako bi bilo možno ta razvoj videti v neki časovni projekciji za naprej, vam povem, kako ga jaz vidim. Seveda pa ves čas velja, da imamo v Sloveniji kvalitetne ljudi, na delu v Republiki Sloveniji, pa tudi zunaj, ki lahko opravijo koristno delo za Republiko Slovenijo v teh zahtevnih časih. In to je tudi eno od sporočil, ki ga daje pripravljenost g. Marka Voljča, da bi bil, če bi bili politični pogoji za to podani, lahko tudi kandidat za mandatarja za sestavo vlade.

Vladimir Gajšek: Imam dve vprašanji. Prvo se nanaša na zgodovino slovenskih premierjev v osamosvojeni Republiki Sloveniji. Moj prijatelj, bivši predsednik dr. Janez Drnovšek, je bil, kot veste, dolga leta predsednik vlade, ki jo je vodil ne glede na leve in desne opcije v smislu blaginje naroda in v smislu napredovanja na notranjepolitični in zunanjepolitični sceni. Janša je bil kot zgodovinska osebnost tudi že obrambni minister in premier. In zdaj se je seveda pojavil tudi kot zgodovinska osebnost proti bivšemu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki pa se še ni pokazal v politiki s kakimi kvalitetami, da lahko vodi izvršilnost slovenske države. Skratka, kakšna je vaša zgodovinska vloga kot predsednika države v tem smislu, da se odločite za ali proti kandidatoma – torej, Janković je že odpadel, zdaj pa je ostal, po koalicijski pogodbi med strankami, samo še Janez Janša? Drugo vprašanje pa je, kako se vedete ali pa kakšen imate odnos do koalicijske pogodbe, ki je bila zdaj sklenjena in ki je predlagala Janeza Janšo za mandatarja te vlade?

Dr. Danilo Türk: Dobro. To sta dve vprašanji. Na prvo vprašanje sem deloma že odgovoril, pa bi ponovil tisto, kar je za odgovor bistvenega. Najprej, vse stranke so mi 27. decembra lani predlagale, da v prvem krogu, takoj na samem začetku, predlagam za mandatarja relativnega zmagovalca, g. Zorana Jankovića, ki je dobil relativno največje število glasov na volitvah. To je bila popolnoma unisona, soglasna ocena vseh strank in jasno je, da predsednik republike deluje v okviru tega soglasja strank. Rekel bi še to, da je zelo zanimivo, da je na teh predčasnih volitvah postala zmagovalna stranka stranka, ki je sedem tednov prej sploh še ni bilo. Tudi v tem je neko sporočilo volivk in volivcev, ki so s tem, po moji oceni, izrazili željo po nečem novem. In tudi to je bilo treba upoštevati. Ampak, kot rečeno, je bila temeljnega pomena skupna ocena vseh strank, da naj predsednik republike predlaga g. Jankovića kot relativnega zmagovalca za mandatarja za sestavo vlade.

Omenili ste izkušnjo gospoda dr. Janeza Drnovška, ki je bil tudi moj predhodnik, ki je bil v enem mandatu predsednik republike, pred tem pa seveda dolga leta predsednik vlade. V zvezi s to izkušnjo se mi zdi danes pomembno omeniti, da ko je prvič postal predsednik vlade gospod dr. Janez Drnovšek, to ni bilo rezultat njegovega nastopa na volitvah. V tem smislu je bil tudi njegov prvi mandat, tisti začetek, nekoliko okrnjen, ker ni direktno izražal volilnega rezultata oziroma volje volivcev. No, s svojim delom kasneje pa je dokazal, da dela v dobrobit vseh, vzpostavil je široko legitimnost svoje vlade in je bil potem tudi na volitvah leta 1996 in leta 2000 uspešen. Iz te izkušnje se da marsikaj naučiti in iz takih izkušenj se v razvoju demokracije ves čas učimo.

Vaše drugo vprašanje zadeva koalicijsko pogodbo. Moram povedati, da te koalicijske pogodbe nisem videl, je ne poznam, ni mi bila v nobeni fazi izročena – tudi ni bilo nobene posebne potrebe, da bi mi bila. Vem samo to, da so stranke, ki sodelujejo pri pripravi te koalicijske pogodbe, od samega začetka želele priti s svojim kandidatom pred državni zbor v okviru te iste koalicijske pogodbe. Skratka, da pogodbo podpišejo poslanci in da je ta pogodba tudi predlog za novega mandatarja. To je v drugem krogu iskanja mandatarja seveda legalna izbira. Kot veste, 111. člen ustave tako izbiro predvideva, in prav nič ni narobe, če stranke to naredijo. Seveda me bo, ko bo enkrat proces končan, zanimalo pogledati koalicijsko pogodbo. Vendar kot predsednik republike nimam nobene vloge pri njenem sestavljanju in si tudi kaj posebej ne želim vplivati na potek tega dogovarjanja, ki je dogovarjanje med strankami, to je treba razumeti. Stranke same vodijo pogovore, same ocenjujejo, kako daleč so se zbližale, same delajo tudi, če lahko rečem nekoliko hudomušno in v narekovajih, določeno "trgovino". Jasno, da je pri strankarskih odnosih vedno nekaj tega.
In to je seveda tudi proces, ki ga je treba popolnoma prepustiti strankam.

Katja Šeruga, POP TV: Gospod predsednik, kako pa ocenjujete koalicijo, ki nastaja, to bo koalicija petih strank? Nekatere podrobnosti, tudi vsebinske, so vendarle že znane, med drugim tudi, da je prva kratkoročna naloga koalicije, ki nastaja, rebalans proračuna, s katerim naj bi privarčevali 800 milijonov evrov. Kako to vidite? Navsezadnje, kako boste tudi vi kot predsednik republike sodelovali z novo vlado, če bo zdaj taka, kot se kaže, da bo, s premierjem, kot se kaže, da bo. Pa tudi, morda, če lahko pritaknem še vprašanje, ali imate kakšen komentar na kandidaturo g. Zvera na predsedniških volitvah, ki utegne biti tudi vaš protikandidat, če se boste odločili, da kandidirate?

Dr. Danilo Türk: To so tri vprašanja. Najprej, naj glede koalicijske pogodbe še enkrat povem – ne poznam te pogodbe in tudi ne morem komentirati njene podrobne vsebine. Seveda pa je rebalans proračuna nujna prioriteta. To je nujna prioriteta, ki jo nalaga naš ekonomski položaj. O tem je bilo že veliko govora in prepričan sem, da bi morala vsaka koalicija, ki bi prišla na oblast v teh razmerah, ravno rebalansu proračuna posvetiti svojo prvo pozornost. O številkah ne želim govoriti, ker ne poznam kalkulacij, ki so bile opravljene, in mislim, da se o tem še vodijo pogovori in da bo tu potrebno še precej analitičnega dela, tako da ne bi bilo prav, če bi poskušal sedaj kakorkoli podrobneje ocenjevati prav to vprašanje. Ni pa dvoma, da je rebalans proračuna prva prioriteta.

Drugo vprašanje, ki je bolj hipotetično, je vprašanje mojega sodelovanja z novo vlado, ki bo nastala v naslednjih tednih – kakorkoli se bo že ta proces razvil, mi bomo do nove vlade v naslednjih tednih prišli. Rekel bi takole: naša ustava določa zelo dober, čvrst in jasen okvir sodelovanja vseh organov države – državnega zbora, vlade, predsednika republike in vseh drugih. Prepričan sem, da bomo lahko sodelovali znotraj ustavnega okvira in da tu ni pričakovati kakšnih posebnih težav. Če bomo vsi delovali v okviru ustave, po pravilih, ki jih ustava določa, bo to sodelovanje dobro in z njim ne bi smelo biti nobenega problema. Seveda pa bo kvaliteta in dinamika v veliki meri odvisna od uspešnosti vlade, kajti v našem sistemu je tako, da ima vlada prvenstveno odgovornost za stanje v državi. Tu smo si tudi na jasnem. Kot predsednik republike bom seveda upošteval oboje – ustavna pravila in potrebo, da je vlada uspešna.

Tretje vprašanje je seveda popolnoma drugačno in glede tega v tem trenutku lahko rečem naslednje: sam se še nisem odločil, ali bom kandidiral za predsednika republike na volitvah proti koncu tega leta. To pa zato, ker ocenjujem, da je za tako odločitev še prezgodaj. Vendar ste lahko iz mojih dosedanjih izjav, ki jih je bilo več, razbrali, da o tej možnosti zelo resno razmišljam. In to je tisto, kar vam lahko povem danes. O odločitvah pa vas bom pravočasno obvestil.

Mojca Šetinc Pašek, Televizija Slovenija: Dr. Türk, rekli ste, da je vaša odločitev glede predloga o mandatarju, skratka Voljču, prinesla na plano transparentnost strank, ki so vam predlagale, da razmislite o tretjem človeku. Kako v bistvu ocenjujete njihovo ravnanje? Kako ocenjujete sestavljanje te koalicije, katere sodelovanje se danes podpisuje?

Dr. Danilo Türk: Transparentnost je dragocena dobrina, ki seveda, ko gre za posvetovanja, ni vedno možna v svoji stoodstotni podobi. Navsezadnje gre tudi za to, da v posvetovanjih rešitve zorijo in včasih je v nekem trenutku, preden so vse odločitve dozorele, transparentnost tudi sama nekoliko nepopolna. Vendar je dragocena in danes, gledano v retrospektivi, mislim da ni razloga, da bi karkoli iz tistega obdobja ocenjevali z izrazito negativnim predznakom. Rekel bi tako: pokazalo se je, kako stranke delujejo. Stranke delujejo na svoj način, ki je v parlamentarnih demokracijah znan. Tu ne smemo imeti pretiranih pričakovanj, tu ne smemo imeti iluzij. Moramo razumeti, da so politične stranke pač politične stranke. Te stranke se pogajajo, se včasih razhajajo, včasih zbližujejo svoja stališča, včasih opravijo nekaj "trgovine", in potem se seveda iz vsega tega razvijejo odločitve. Mislim, da ta izkušnja ni prinesla nekih radikalno novih spoznanj, prinesla pa je neko višjo stopnjo transparentnosti.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani