Predsednik se je poklonil spominu tigrovcev
Mala gora nad Ribnico, 15.5.2010 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil spominske slovesnosti ob obletnici prve oborožene bitke Slovencev s fašističnimi okupatorji na Mali gori nad Ribnico. Slovesnost je potekala v spomin na 13. maj 1941, ko so se pripadniki organizacije TIGR Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik spopadli z italijanskimi vojaki. Predsednik republike je v slavnostnem govoru dejal, da po drugi svetovni vojni tigrovcem in njihovi organizaciji vse predolgo ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zasluženo mesto v slovenski zgodovini.
Predsednik je opozoril, da je bilo junaštvo narodnoobrambnega upora Slovencev izza takratne rapalske meje prezrto, kot je bilo tudi premalo razumljeno narodnostno zatiranje Slovencev v fašistični Italiji.
Kot je dejal predsednik republike, mora narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda za vselej ostati naša največja in skupna vrednota. Danes, tri generacije po koncu druge svetovne vojne, bi bilo prav, da bi imeli zrelost, potrebno za trezne in tehtne presoje - brez potvarjanja zgodovine in brez politične zlorabe bolečih spominov, je še dejal predsednik republike dr. Danilo Türk na slovesnosti na Mali gori.
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na spominski slovesnosti v spomin spopada TIGR z okupatorjem
Mala gora nad Ribnico, 15. maj 2010
Spoštovani vsi, ki ste se zbrali,
hvala, da ste prišli temu neprijetnemu vremenu navkljub. Vaša prisotnost nakazuje, kako močna je domoljubna misel in kako močno nas druži spomin na velike dogodke, ki se jih spominjamo danes.
Danes smo se zbrali, da skupaj počastimo spomin na enega junaških in tragičnih trenutkov naše zgodovine. Boj na Mali gori, 13 maja 1941, je bil prvi oboroženi spopad slovenskih rodoljubov s fašističnim okupatorjem. In še enkrat, vsem, ki ste prišli, se želim zahvaliti, posebej pa se zahvaljujem organizatorjem te spominske prireditve v počastitev prvih borcev - tigrovcev, in njihovega junaštva.
Na spomeniku, tu pred nami, so napisana tri imena: Danilo Zelen, legendarni voditelj TIGR-a in eden njegovih strategov, ki je padel v boju prav tu, na Mali gori. Ferdo Kravanja in Anton Majnik sta padla v narodnoosvobodilnem boju. Njihovih imen se spominjamo danes in tako bo tudi v prihodnje. Samo z imeni ljudi, z imeni resničnih ljudi, ki so ustanovili TIGR in v njem sodelovali, v resnici zagotavljamo poln zgodovinski spomin na to domoljubno odporniško organizacijo.
Danes se zahvaljujem Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. Občini Ribnica in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja se zahvaljujem Ribnica se zahvaljujem zato, da s svojim delom ohranjajo zgodovinski spomin in prav na tem delu dokazujejo, da je možno preseči ideološka razhajanja in različne poglede na zgodovino. Vse predolgo po drugi svetovni vojni tigrovcem in njihovi organizaciji ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zasluženo mesto v slovenski zgodovini. Vse predolgo je bilo prezrto junaštvo narodnoosvobodilnega upora Slovencev izza takratne rapalske meje. Prezrto ali vsaj premalo razumljeno pa je bilo tudi narodnostno zatiranje Slovencev v fašistični Italiji, ki je vzpodbudilo iskro upora, iskro, iz katere je zraslo prvo oboroženo antifašistično gibanje v Evropi.
Toda danes, navzlic dolgi, predolgi zgodovinski zamudi, TIGR in tigrovci to mesto imajo in tudi njihova vloga v 30 letih minulega stoletja je že ovrednotena. Danes so v naši zavesti tudi poglavitna dejstva. Vemo, da so bili temelji organizacije postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev na Nanosu sredi septembra 1927. leta. V tem uporu so se združili različni sloji prebivalstva – od intelektualcev do kmetov, od izobražencev do delavcev – vsi tisti, ki so svoj jezik dojemali kot vrednoto, svobodo pa kot pogoj človeškega bivanja. V naslednjih desetih letih je TIGR organiziral mrežo zaupnikov z različnimi nalogami, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika do protifašističnega propagandnega delovanja in do oboroženih akcij. Po letu 1934 je strategija TIGR-a razvila sistematične priprave na bližajočo se vojno – zbiranje orožja v tajnih skladiščih, ki so že nastajala na Primorskem in na druge priprave.
V obdobju pred drugo svetovno vojno pa so nastajale še nekatere druge organizacije, obrambne organizacije primorskih Slovencev, med njimi tudi "Črni bratje". Odpor proti fašizmu se je pokazal kot odpor, ki ima široko ljudsko podporo. Obseg in opaženost tega gibanja sta bili takrat takšni, da je britanski zgodovinar Alan John Percival Taylor označil primorske Slovence za prve zaveznike Velike Britanije v boju proti fašizmu. Takšen je bil ta obseg in takšen je bil ta pomen.
Odpor zoper fašizem pa je sprožil tudi dodatno nasilje fašističnih oblasti zoper primorske Slovence. Organizirana sta bila dva sodna procesa v Trstu. Padle so bazoviške žrtve. Nasilje je trajalo vse do poraza fašistične Italije v drugi svetovni vojni.
Za trideseta leta dvajsetega stoletja, za obdobje neposredno pred začetkom druge svetovne vojne, je značilno, da se je marsikaj dogajalo tudi v drugih evropskih državah. Svetovna vojna ni prišla nenadoma in ni bila nepričakovana. Njeno podobo je v veliki meri napovedala španska državljanska vojna v letih 1936-1939, ki je bila vojna za republikanske, demokratične vrednote in odpor zoper rastočo moč fašizma in nacizma v Evropi.
Napredne sile in posamezniki so to dobro zaznali tudi v drugih evropskih državah, tudi v tedanji Jugoslaviji. Iz Slovenije je v času španske državljanske vojne v Španijo odšlo 536 slovenskih prostovoljcev, najmlajši med njimi je imel samo 16 let. 231 Slovencev je umrlo v bojih, 49 jih je nato padlo med drugo svetovno vojno in štirje v zavezniških silah. V Španiji so bili skupaj z drugimi jugoslovanskimi prostovoljci vključeni v Mednarodne brigade. Okrog 100 borcev od 536 Slovencev je bilo s Primorske, kar nekaj pa jih je prišlo iz Istre, slovenske Istre. Španska državljanska vojna je bila epopeja duha svobode, ki bojujejo svoj boj za obstanek in za človečnost. Pokazalo se je, da je ta duh neuničljiv in naposled tudi zmagovit, četudi so za zmago potrebna desetletja.
Obdobje vzpona fašizma, v katerem so delovali Tigrovci, Črni bratje in številni antifašisti iz vse Evrope, je bilo obdobje usodnih vprašanj in tudi težkih, usodnih odločitev. Tudi slovenski narod kot celota ni bil izvzet. Trenutki odločitve so prišli po napadu na Jugoslavijo leta 1941. Narod je bil po več letih slutenj tedaj v kruti stvarnosti tuje vojaške okupacije in protipravnih priključitev večine slovenskega ozemlja fašistični Italiji in nacistični Nemčiji, soočen z velikimi vprašanji. Vprašanje oboroženega odpora je bilo osrednje med njimi.
Odločitev za oborožen upor je bila največja odločitev v dotedanji zgodovini slovenskega naroda. Odločitev za upor je zahtevala veliko zrelost in veliko junaštvo. Oboje je v slovenskem narodu takrat obstajalo. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila izraz politične zrelosti, narodnoosvobodilna vojska pa je bila izraz narodovega junaštva. Oboje skupaj je zagotovilo preživetje in zmago nad nacizmom in fašizmom. Narodnoosvobodilna vojska je združila v sebi že prej obstoječe izkušnje iz boja proti fašizmu, izkušnje TIGR-a in izkušnje španskih borcev. In ne pozabimo, tudi partizanski pozdrav "Smrt fašizmu – svoboda narodu" ima svoje poreklo v TIGR-a. Narodnoosvobodilni boj je združil narodove sile v široko in učinkovito politično in vojaško akcijo. Prav ta združevalna moč narodnoosvobodilnega boja je bila odločilen dejavnik vojaškega in političnega uspeha in zmage v vojni.
V minulih dneh smo s ponosom praznovali 65. obletnico konca druge svetovne vojne. Tako kot danes, ko govorimo o zgodovinskem prispevku organizacije TIGR in samih tigrovcev k ohranjevanju slovenstva in zmagi nad fašizmom, smo govorili o narodnoosvobodilni vojni, o uporu, trpljenju in o zmagi partizanske vojske. Zahvalili smo se vsem, ki so k tej zmagi prispevali , k zmagi nad fašizmom in nacizmom. Zahvalili smo se borcem narodnoosvobodilnega boja iz vse nekdanje Jugoslavije in vsem zaveznikom in zavezniškim vojskam. Spomnili smo se, da je bil med drugo svetovno vojno slovenski narod prav po zaslugi Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja na pravični strani, ki je bila v tisti vojni tudi zmagovita stran. Obsodili smo vse poskuse zmanjševanja pomena narodnoosvobodilnega boja, pa tudi povojne poboje in kršitve človekovih pravic. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda mora za vselej ostati naša največja skupna vrednota in boj TIGR-a je nepogrešljivi del tega velikega boja. Danes, tri generacije po koncu druge svetovne vojne, bi bilo prav, da bi imeli zrelost, potrebno za trezne in tehtne presoje – brez potvarjanja zgodovine in brez politične zlorabe bolečih spominov. Na ta način bomo še najbolj pomagali krepiti kohezivnost družbe in domoljuben odnos do naše domovine, naše Slovenije.
Pri tem nam bo izročilo antifašizma pomembno vodilo. Izročilo in vrednote TIGR-a, narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojne morajo navdihovati vse nas danes in v prihodnje. Ta izročila so med bistvenimi prvinami domoljubja danes. Domoljubje ni prazna beseda in ni preživela vrednota. Tudi v Evropski uniji je naša domovina Slovenija. Najprej bodimo in najprej smo Slovenci in šele nato Evropejci. Tega ne imejmo za slabo, nasprotno, bodočnost Evrope je v svobodi in enakopravnosti njenih narodov! Našemu domoljubju vdihnimo resnične vrednote, prave vrednote in iskrena čustva. In predvsem, bodimo samozavestni. V današnjem pozdravu smo slišali nekaj dvomov, toda vedimo, Slovenija je pomorska država in bo ostala pomorska država. Ničesar ni, kar bi lahko ta status Sloveniji odvzelo. Slovenci smo na poti, da dosežemo vse, in prav je, da smo ob tem samozavestni.
Spomnimo se, tigrovci, ki so padli tu, na Mali gori in v narodnoosvobodilnem boju ali umrli v italijanskih zaporih, so se borili za boljši svet. Danes se nam za te cilje ni treba boriti z orožjem. Boriti se moramo z znanjem, samozavestjo in pametjo. Prizadevanje za boljši svet ostaja. Tudi danes potrebujemo modrost, odločnost in pogum. Pogum sprejeti odločitve, sprejeti prave odločitve, iti naprej, gojiti prijateljstvo in dobro sosedstvo in uveljaviti se v Evropi kot eden uglednih, modrih, dostojanstvenih narodov. V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati to sposobnost. Verjamem, da to zmoremo, Zaupam, da tako bo in naprej gledam z optimizmom.
Še enkrat pa se zahvaljujem vsem, organizatorjem današnjega srečanja, vsem, ki se ga udeležili, in želim vam, da bi kljub temu dežju danes imeli še prijeten dan in da bi s tega srečanja odšli s tisto hrabrostjo, s tisto samozavestjo in s tistim zaupanjem vase, ki nam ga daje naša zgodovina in tudi tragični, vendar slavni dogodki. Slava tigrovcem, slava vsem borcem narodnoosvobodilnega boja in srečno Sloveniji!