Govor predsednika na sprejemu za diplomatski zbor

Brdo pri Kranju, 7.2.2012  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka diplomatskemu zboru ob novoletnem sprejemu 2012
Brdo pri Kranju, 7. februar 2012


Spoštovani doyen diplomatskega zbora,
eskcelence,
spoštovani gostje,
dame in gospodje,
dragi prijatelji,

za nami je leto zahtevnih preizkušenj, ob začetku novega leta pa so pred nami številne negotovosti. Mednarodni gospodarski položaj ostaja negotov in odpira številna vprašanja o tem, kakšen naj bo prihodnji razvoj. Odprta so vprašanja o vlogi države v zagotavljanju razvoja, o vlogi tržnih sil in finančnega sektorja. Vse to so velika vprašanja, ki zadevajo vse države, vsako na svoj način. Tudi Slovenija je soočena s temi vprašanji. V preteklem letu nam je uspelo ohraniti socialno kohezivnost in obnoviti gospodarsko rast, še naprej pa nas čakajo pomembne naloge na področju javnih financ in nujnih ekonomskih in socialnih reform. Konec prejšnjega leta smo imeli predčasne volitve. Sedaj se oblikuje nova vlade, ki ji želimo uspeh pri opravljanju njenih zahtevnih nalog.

V lanskem letu, ob 20. obletnici naše neodvisnosti, smo razmišljali tudi o celotnem dosedanjem obdobju naše neodvisnosti. Zaradi številnih zavidljivih dosežkov imamo veliko razlogov za praznovanje. Hkrati pa je bila to priložnost za razmislek o prehojeni poti, pridobljenih izkušnjah in spremembah, ki jih moramo sprejeti, da bi dosegli ponoven gospodarski zagon. Naša tradicionalna nagnjenost k previdnosti in postopnosti nam je v preteklosti pomagala izogniti se številnim pastem ekonomske tranzicije, a je sčasoma postala ovira pri sprejemanju nujno potrebnih reform. Potrebujemo reforme, ki bodo vzpostavile nov razvojni model.

V teh časih je pomembno, da je mednarodni položaj Slovenije trden in da so temeljne smeri naše zunanje politike jasne. Prva preizkušnja zunanje politike sleherne države so njeni odnosi s sosednjimi državami. V dvajsetih letih neodvisnosti je Slovenija uspešno razvijala odnose s svojimi sosedami, bistven napredek pa smo dosegli prav v zadnjih nekaj letih. Na simbolni ravni se je to potrdilo z udeležbo predsednikov vseh štirih sosednjih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, na proslavi ob 20. obletnici neodvisnosti Republike Slovenije. Še preostala odprta dvostranska vprašanja rešujemo kot enakopravni partnerji, konstruktivno in v strpnem dialogu. Posebej se veselimo skorajšnjega članstva Hrvaške v Evropski uniji, kar bo odnose med državama obogatilo z novo razsežnostjo sodelovanja in možnostjo skupnega nastopanja.

Evropska unija, še posebej pa evrsko območje, prestaja težke čase. Slišati je napovedi o skorajšnjem propadu evra. Slišati je očitke o krizi odločanja, o krizi vodenja. Sam verjamem, da v EU premoremo dovolj modrosti in odločnosti, da s skupnimi močmi presežemo izzive. Poudarek je na besedi »skupaj«; nobena posamezna članica ali skupina članic ne more težav rešiti sama. To lahko storimo le z naporom vseh 27, kmalu 28 članic. Obstoj evra in njegova ponovna okrepitev je v interesu vseh nas in v interesu celotne mednarodne skupnosti. Potrebujemo dogovor o celovitem pristopu, ki bo poleg varčevalnih ukrepov, fiskalne konsolidacije in varovalnih mehanizmov vseboval tudi ukrepe za spodbujanje rasti in konkurenčnosti. Nedavno neformalno srečanje Evropskega sveta je bilo glede tega spodbudno. Prizadevanja za fiskalno ravnotežje in fiskalno disciplino so v interesu sleherne članice Evropske unije in Unije kot celote. Toda potrebujemo več. Potrebujemo nov zagon evropskega razvojnega modela. Glas Evropske komisije se mora bolj slišati. Od Evropskega parlamenta pričakujemo jasnejšo opredelitev naše skupne evropske vizije.

Dogodki preteklega leta so večkrat nastavili ogledalo zunanji politiki Evropske unije. Mnogokrat smo se lahko zamislili nad podobo, ki jo uživamo zunaj svojih meja. Pri tem enotnost ali neenotnost EU ni bila nujno glavni problem. Kratkoročni interesi prepogosto zamegljujejo pogled na strateško vizijo. EU je bila deležna očitkov o dvojnih standardih, pokroviteljskem odnosu, pridiganju. Številni izzivi, ki jih nismo znali predvideti in se nanje optimalno odzvati, so nas prisilili k premisleku o načinu našega delovanja in odzivanja. Nasprotno pa smo pri nalogah, ki smo se jih lotili odločno, načelno in enotno, dosegli uspehe. Pri tem mislim predvsem na zasedanje o podnebnih spremembah v Durbanu. Mislim, da smo se v preteklem letu veliko naučili in da lahko s pridobljenimi izkušnjami ustvarimo boljšo in učinkovitejšo skupno zunanjo in varnostno politiko.

Slovenija je ena najodločnejših zagovornic nadaljnje širitve Evropske unije na Zahodni Balkan, Turčijo in Vzhod. To so strateška zaledja celotne Evropske unije. Približevanje Evropski uniji je optimalen način dolgoročne stabilizacije njenega sosedstva. Verodostojna evropska perspektiva je najmočnejše gibalo sprememb in reform v smeri delujočega tržnega gospodarstva in demokratizacije. Slovenija aktivno podpira reformna prizadevanja držav Zahodnega Balkana v okviru regionalnih političnih pobud, kakor je proces Brdo, in z razvojno pomočjo. Zavzemamo se za to, da bi se pogajanja o članstvu Črne gore v Evropski uniji začela čim prej in da bi Srbija kmalu izpolnila pogoje za status kandidatke. Širitveni proces se preprosto mora nadaljevati.

Veseli nas tudi, kadar lahko konkretno prispevamo k temu prizadevanju — s političnimi dejanji, strokovno pomočjo in na druge načine. Dosedanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar te dni začenja delo kot predstavnik Evropske unije na Kosovu. Verjamem, da bo s svojim znanjem in izkušnjami konkretno prispeval h krepitvi evropske perspektive Zahodnega Balkana.

Poleg pozitivnih premikov pa smo v jugovzhodni Evropi v preteklem letu še vedno opažali preveč oziranja v preteklost. To ne more prinesti nič dobrega. Ob koncu leta je iz Bosne in Hercegovine vendarle prišla dobra novica o dogovoru glede oblikovanja sveta ministrov. Pričakujemo, da bo to pospešilo izpolnjevanje nujno potrebnih reform in obveznosti za članstvo BiH v EU in NATO. Tudi v tem pogledu bo Slovenija pomagala.

Transatlantsko zavezništvo smo v Evropski uniji predolgo pojmovali kot nekaj samoumevnega. A tako kot vsako partnerstvo je tudi partnerstvo med EU in ZDA in transatlantsko zavezništvo potrebno negovati in vanj vlagati. Veseli me, da je v preteklem letu prišlo do pozitivnih premikov. Sedaj potrebujemo inovacije pri krepitvi naših skupnih obrambnih sposobnosti ter dobro in kolektivno delovanje. Na nedavni Bonnski konferenci je mednarodna skupnost potrdila svojo trajno zavezanost stabilnosti, varnosti in razvoju Afganistana. To je močna zaveza, ki terja tako vztrajnost v partnerstvu kakor tudi inovativnost v iskanju dobrih in konkretnih rešitev za prihodnost.

Tudi v odnosih med EU in Rusko federacijo ter NATO in Rusijo je v preteklem letu prišlo do napredka, a pomembnejši napredek, predvsem ko govorimo o slednjih, ovirata še vedno navzoče nezaupanje in nerazumevanje. Pri tem bodo potrebni dodatni napori in Slovenija je pripravljena pomagati po lastnih močeh.

V teh dneh se spominjamo lanskoletnih dogodkov v severnoafriških državah, ki so privedli do dramatičnih sprememb v tem delu sveta. Ljudstvo v Tuniziji, Egiptu, Libiji, Jemnu, Siriji in drugod nas je spomnilo, da režimi, ki temeljijo na zatiranju, sistematičnih kršitvah človekovih pravic in hudih kršitvah vladavine prava, ne morejo obstati. Želja po svobodi, spoštovanju in temeljnem človeškem dostojanstvu je lastna vsem ljudem. Dogodki v arabskem svetu so sestavni del svetovnega trenda demokratizacije, ki je v zadnjih desetletjih spremenil Srednjo in Vzhodno Evropo, Latinsko Ameriko in Jugovzhodno Azijo. Gre za dolgotrajne in boleče procese, ki sedaj napredujejo tudi v arabskem svetu. Ti terjajo vzpostavitev legitimnih, demokratičnih in učinkovitih institucij, ki omogočajo pravičnejši gospodarski, socialni in politični razvoj. Evropa lahko pri tem pomaga, ne sme pa vsiljevati svojih modelov in izkušenj.

Zaradi dogajanja v arabskem svetu je rešitev izraelsko-palestinskega spora postalo nujno. Nadaljnja stagnacija pogajalskega procesa ob negativnem razvoju na terenu lahko vodi le v dodatno destabilizacijo krhkih razmer v regiji. Čas za rešitev spora v smislu dveh držav, ki edina lahko prinese dolgoročni mir in stabilnost, se izteka. Notranjepolitične razmere posameznih akterjev ne smejo biti izgovor ali ovira za aktivno iskanje rešitev.

Septembra lani smo se spomnili desete obletnice terorističnega napada na ZDA kot trenutka, ki je v marsičem spremenil svet. Mednarodno sodelovanje za preprečitev terorističnih dejanj se je okrepilo in se mora še krepiti. Po desetih letih spoznavamo, da so teroristične grožnje veliko bolj raznovrstne in veliko bolj nepričakovane, kakor smo si lahko predstavljali. To dokazuje tudi poboj na Norveškem, ko je zločinska ideja storilca tega grozljivega dejanja skušala preseči meje in spremeniti Evropo. Gospodarska kriza, v kateri se nahaja naš kontinent, predstavlja plodna tla za razvoj ekstremizmov in nestrpnosti, tudi za pojave neonacizma. Odgovornost je predvsem na politikih in medijih, da se borijo proti tem pojavom, ne pa da jih zaradi kratkoročnih interesov tolerirajo ali celo podpihujejo.

Slovenija je v okviru svoje zavezanosti učinkovitemu multilateralizmu v preteklem letu največ pozornosti namenjala vprašanjem podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, dobrega upravljanja in človekovih pravic. Soočanje s sodobnimi svetovnimi izzivi zahteva spremembe v sistemu globalnega upravljanja. Najbolj očitni so trendi sprememb na ekonomskem in finančnem področju, kjer se je skupina G-20 vzpostavila kot ključni forum za koordinacijo politik največjih gospodarstev. Slovenija sodeluje v Skupini za globalno upravljanje (Global Governance Group), ki izpostavlja vprašanja legitimnosti, preglednosti in vključujočega značaja globalnega upravljanja, predvsem v povezavi s skupino G-20. Okrepiti moramo pozive k reformi OZN kot celote, ki je pogoj za ohranitev njene osrednje vloge v globalnem upravljanju. Razprave o reformi varnostnega sveta ZN potekajo neprenehoma že 20 let; ne smemo dopustiti, da bi to postal proces brez konca.

Pravice otrok predstavljajo rdečo nit našega udejstvovanja na področju človekovih pravic. Slovenija je kot predsedujoča izvršnemu odboru UNICEF v preteklem letu posebno pozornost namenjala zaščiti pravic otrok in aktivno spodbujala kampanjo za univerzalno ratifikacijo obeh opcijskih protokolov konvencije o pravicah otrok. Naša prizadevanja niso ostala le na ravni naporov za normativno ureditev, temveč so se odrazila tudi v praktičnih naporih. Naši projekti humanitarne in razvojne pomoči obsegajo rehabilitacijo v vojni poškodovanih ali travmatiziranih otrok, pomoč otrokom s posebnimi potrebami ter spodbujanje izobraževanja o otrokovih pravicah.

Letos bo minilo dvajset let, odkar je Slovenija članica Združenih narodov. Ves ta čas smo se trudili imeti aktivno in konstruktivno vlogo v svetovni organizaciji. Že pet let po sprejetju v članstvo je bila Slovenija izvoljena v Varnostni svet OZN in je uspešno delovala v njegovem sestavu. Pred enim letom smo uspešno sklenili naš mandat v nedavno ustanovljenem Svetu za človekove pravice. Imamo izkušnje, ki nas utrjujejo v zavesti, da morajo vse članice, velike in male, sodelovati v korist prihodnosti našega planeta.

Pomembnost sodelovanja vseh narodov sveta je tudi ena temeljnih izkušenj naše dvajsetletne neodvisnosti. Zaupamo vsem, ki iskreno verjamejo v moč splošnega mednarodnega sodelovanja. Posebej smo hvaležni vam, diplomatom, ki ste svoje poklicno življenje posvetili temu velikemu cilju. Vam, vašim državam in vsem šefom držav želim uspešno leto 2012. Prepričan sem, da lahko skupaj razvijemo boljši in varnejši svet za vse nas.

Hvala lepa.