Intervju za Info TV (Sproščeno v nedeljo zvečer)
Ljubljana, 11.7.2010 | intervju
Vir: Info TV
Boštjan Veselič (voditelj): Lepo pozdravljene spoštovanje gledalke, cenjeni gledalci in dobrodošli v novo nedeljsko tedensko oddajo. Težko bi si za prvo oddajo lahko zaželeli boljšega gosta, uglednejšega gosta, kot je predsednik Republike Slovenije, gospod dr. Danilo Türk. Lepo pozdravljeni.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.
Boštjan Veselič: Morda prvo vprašanje. Ste se težko odločili, da pridete v oddajo, ki je pravzaprav ne poznate?
Dr. Danilo Türk: Brez težav sem se odločil, ker je treba eksperimentirati. Treba je poskusiti kaj novega. Mi imamo tudi na televiziji precej utečenih vzorcev. Niso vsi vzorci taki, da bi se jih človek veselil, tu je pa nekaj novega in upam, da bo to nek dober inovativen vzorec.
Boštjan Veselič: Če greva morda bolj k resni temi, k Vladi Republike Slovenije. Odstop gospodarskega ministra, vaše stališče? Večkrat ste že pozvali vlado, naj bo bolj odgovorna, bolj, vaš komentar.
Dr. Danilo Türk: Ta poziv bi ob tej priložnosti rad še nekoliko preciziral. Mislim, da je čas resnično takšen, da mora vlada čim prej prebroditi svoje sedanje težave in razprave in se posvetiti problemom, ki so pred vlado, ki so pred našo državo. Vlada je v zadnjih tednih dala nekaj smelih predlogov, zdaj je treba na teh predlogih delati naprej, tudi razvijati potreben dialog in poiskati rešitve. Državni zbor je sprejel rebalans, se pravi, neke prve kratkoročne odločitve so sprejete. Pri teh bolj sistemskih resnejših odločitvah pa je potrebnega še veliko dela, zato bi pozval vlado, da čim prej prebrodi te svoje sedanje težave in nadaljuje z delom.
Boštjan Veselič: Nekateri kritiki pravijo, da se vlada preveč ukvarja sama s seboj. Vaše stališče do tega?
Dr. Danilo Türk: V vsaki taki situaciji, kjer pride do odstopa ministra ali kakršnih intenzivnih razprav znotraj vlade, se seveda to vprašanje postavlja. Mi smo pri sedanji koaliciji videli že večkrat take primere, vendar ti niso trajali tako dolgo, da bi vlada bila v kakšni bistveni funkciji resnično ogrožena. Zaradi tega upam, da bo tudi tokrat ta težava prebrodena dovolj hitro, da bo vlada lahko dobro delala naprej.
Boštjan Veselič: Če se morda vrneva k vam. Ste na slabi polovici svojega mandata. Zanima me ocena, vsega, kar smo do slej videli. Kje ste bili najbolj uspešni, kje najmanj?
Dr. Danilo Türk: Seveda ni moja stvar, da samega sebe ocenjujem. Lahko vem nekaj povem o svojih vtisih, o svojih izkušnjah iz te prve polovice mojega mandata. In rekel bi, da sem tu ugotovil, da je imel moj predhodnik, dr. Janez Drnovšek, še kako prav, ko mi je svetoval v najinem pogovoru, preden sem začel s funkcijo, da naj se predvsem posvetim civilno-družbenim organizacijam, nevladnemu sektorju in delujem na teh področjih. No, v lanskem letu, na primer v letu 2009, ko smo doživeli precej hud šok recesije, sem že imel zelo veliko kontaktov z organizacijami na področju socialnega skrbstva, na področju humanitarne pomoči in sem tudi v tem sklopu veliko delal, zato da bi ublažili te učinke krize. Imel sem veliko sestankov s temi organizacijami, tudi z nekaterimi slovenskimi podjetji in moram reči, da je bilo največje zadovoljstvo videti, da lahko nekaj konkretnega napravim v sodelovanju z organizacijami civilne družbe. Potem na drugem mestu bi omenil mednarodne dejavnosti. Tu je bilo nekaj napredka v odnosih s Hrvaško na primer, z napredkom, doseženim po poti sprejetja arbitražnega sporazuma. Veliko sem imel tudi raznih mednarodnih kontaktov, v katere so se zelo aktivno vključevali naši gospodarstveniki. In v teh dveh letih smo dejansko razvili, zlasti v zadnjem letu in pol, precej metod vključevanja gospodarstva v mednarodne povezave, v okoljih, kjer nas prej ni bilo. In to Slovenija potrebuje. Mi potrebujemo večjo diverzificiranost, večjo raznovrstnost naših ekonomskih partnerjev in tudi tu lahko kot predsednik pomagam.
Boštjan Veselič: Kot predsednik ste tudi institucija pravzaprav simbol države. Podobno kot zastava, himna. Ali državljani to prepoznavajo in politika? V kakšni meri?
Dr. Danilo Türk: Ko potujem po Sloveniji in ko se srečujem z državljani, ko se z njimi pogovarjam, ko obiskujem različne prireditve, različne dogodke, imam vtis, da je to dobro prepoznano. Da je funkcija predsednika kot osebe, ki je izvoljena zato, da predstavlja državo, dobro prepoznana. Če vzamem enega od novejših primerov, bil sem na podelitvi prvih diplom medicinske fakultete v Mariboru, zdajle, v mesecu juniju. In moram reči, da je vsa moja komunikacija z medicinsko fakulteto, z dejavniki v Mariboru, študenti, profesorji izkazovala zelo dobro razumevanje drug za drugega. Razumem pomen te Medicinske fakultete in razvoja Maribora. V Mariboru pa so tudi dobro razumeli potrebo, da se predsednik republike kot najvišji vidni predstavnik države angažira ob taki priložnosti, tako da, ta primer kaže, da se te vloge, ti odnosi dobro razumejo. Seveda, v politiki je pa tako, da prihaja tudi do nekoliko bolj občutljivih vprašanj, tudi do kakšnega razhajanja v stališčih, kakšnih ostrejših besed in podobno. Ampak to jemljem kot del političnega življenja in ne prepisujem temu prevelikega pomena. Zavzemal bi se kvečjemu za to, da bi pri nas dobro razmislili o odnosu do državnih institucij nasploh. Ker smo mlada država, ker nimamo razvitih tradicij in ker se včasih precej nemarno govori o državnih institucijah.
Boštjan Veselič: V čem se razlikujete od svojih dveh predhodnikov? Osebno mislim.
Dr. Danilo Türk: To je spet vprašanje, ki ga lažje odgovori kdo drug. Vsakdo je drugačen od drugega. Prav gotovo je nemogoče primerjati s pričakovanjem, da bodo zelo velike podobnosti. Moja dva predhodnika sta bila oba zelo uspešna politična predstavnika, uspešna predsednika in že pred tem sta imela zelo dolgo obdobje dela na prejšnjih funkcijah. V preteklosti sem bil diplomat in profesor, se pravi, sem v tem pogledu drugače oblikovan, in rekel bi, da je serija izzivov, s katerimi se srečujem, drugačna, kot je bila v primeru mojih predhodnikov. Namreč, takih razmer, kot jih imamo danes z recesijo, ki je najgloblja po drugi svetovni vojni v Evropi, takrat ni bilo. S tega stališča moram predvsem paziti na prioritete, kot jih zahteva čas. Tukaj nobena v naprej pripravljena opredelitev prioritet ni dobra. Treba je zelo dobro spremljati dogajanje. Če se vrnem na tisto, o čemer sem že govoril, mislim, da je ravno socialna problematika, vprašanje socialne pravičnosti, iskanje praktičnih rešitev na tem področju ena od prioritet, s katerimi se moram bolj ukvarjati kot moja predhodnika. Ravno tako nove oblike povezovanja Slovenije s svetom. Utrjevanje pravne države, tu imamo nekake nove naloge in tako dalje.
Boštjan Veselič: Še beseda morda o političnem dialogu. Sami ste večkrat pozvali k bolj premišljenemu strpnejšemu dialogu. So vas slišali?
Dr. Danilo Türk: Upam. Vidim, da se tudi ta moj poziv večkrat omenja. Ravno v sedanjih razpravah, najpogosteje v tistih razpravah, ki so povezane s socialnim dialogom, z vprašanji na primer plač v javnem sektorju, z vprašanji pokojninske reforme, zdravstvene reforme in drugih velikih projektov, ki so tipično takšni, da zahtevajo več dialoga. In če skrbno pogledate, kako so se stvari doslej razvijale, boste videli, da na večini teh področjih ravno od zdaj naprej potrebujemo zelo pretehtano argumentirano razpravo, s podatki, s številkami, z izračuni, kakšni modeli prihodnosti bi bili pravi. Če vzamemo na primer plače v javnem sektorju, tu bomo morali priti do dialoga, v katerem se bodo izmenjala mnenja o modelih, ki se dajo izračunati. Enega od takih sem zasledil v javnih medijih te dni. Omenja se, da bi z nekimi spremembami, razmerji med najvišjimi in najnižjimi plačami nasploh dosegli prihranek, ki bi v globalu ohranil proporce med posameznimi področji, ampak bi razlike med razredi nekoliko zmanjšal in na ta način bi bil dosežen prihranek. Zdi se mi, da so tovrstne ideje, ki so konkretne, ki se dajo oblikovati tudi količinsko in se dajo izračunati, v tem času potrebne kot nujna sestavina dialoga.
Boštjan Veselič: Kot predsednik pravzaprav ne posegate v vsak dan v dnevno politiko, intervencija pri arbitražnem sporazumu pa je bila uspešna. Vaša inetrvencija.
Dr. Danilo Türk: Arbitražni sporazum je veliko nacionalno vprašanje Slovenije, nacionalna tema, zato se mi je zdelo prav, da o tej temi tudi jasno spregovorim. Iz kontaktov, ki sem jih imel z državljankami in državljani, vidim, da so tako jasno besedo predsednika tudi pričakovali. Upoštevajte tudi, da sem poleg ostalega tudi profesor mednarodnega prava in sem te teme ne samo študiral, ampak tudi se z njimi srečeval tako v slovenski praksi, pisal sem memorandume za arbitražno komisijo Roberta Valinterija pred dvema desetletjema, v Združenih narodih sem se srečeval z raznimi tehnikami reševanja sporov in tudi svetoval generalnemu sekretarju Združenih narodov o teh vprašanjih, skratka imam zelo veliko razlogov, zaradi katerih se mi je zdelo prav, da se oglasim z jasno besedo in mislim, da je bilo to v teh primerih pravilno, to pa seveda ne pomeni, da se mora predsednik republike o čisto vsaki politični temi tudi izjasnjevati.
Boštjan Veselič: Na kakšen način se odločate, v kateri temi boste posredovali, recimo?
Dr. Danilo Türk: To je zanimivo vprašanje. Pravzaprav nekega čisto natančnega vzorca nimam. Vedno se pri vsakem vprašanju tudi sam vprašam, ali je prav, in če sem v dvomu, se spomnim svoje najave že iz časov predvolilne kampanje, da želim biti aktiven predsednik. Večkrat se zgodi tako, da se v dvomu raje oglasim kot ne, ker se mi zdi, da je prav, da državljani slišijo, kaj predsednik meni. Vem, da to mnenje ni splošno sprejeto, da so pri nas tudi ljudje, ki bi raje imeli tihega predsednika, ali pa ljudje, ki bi radi videli, da je predsednik podrejen kakšni drugi instituciji, vladi, državnemu zboru in podobno. Ampak to je manjšinsko gledanje in mislim, da je dosedanji razvoj slovenskega političnega sistema že pokazal, da mora predsednik imeti samostojno mesto in da je prav, da se oglaša, ne prepogosto, ampak zlasti ne preveč poredko.
Boštjan Veselič: Pred dnevi ste se srečali s hrvaškim predsednikom g. Josipovićem. Je arbitražni sporazum vplival na vajin odnos?
Dr. Danilo Türk: Gotovo, da je. Spomnite se, da je dr. Ivo Josipović, ki je tudi pravnik, v času, ko je bil sporazum predložen v razpravo hrvaškemu Saboru, nasprotoval sprejetju tega sporazuma. On je ocenil, da je v tem sporazumu več takih vsebin, ki s stališča hrvaških interesov niso idealne, niso optimalne in je zato kot poslanec takrat nasprotoval. Dejal pa je, da potem, ko je sporazum enkrat ratificiran, ga je potrebno izvajati, tako da kot pravnik ne želi na noben način ustvarjati dvoma o arbitražnem sporazumu. Sam sem razvoj tega njegovega gledanja spremljal ves čas. Mislim, da izkazuje veliko resnost in izkazuje dobro vero. Mi pa v naših odnosih, odnosih z vsemi sosedi, tudi s Hrvati, potrebujemo predvsem takšne kvalitete, kot so medsebojno spoštovanje in spoštljivost in dobra vera. Iz tega bo izšlo potem tudi več zaupanja in večja sposobnost za reševanje praktičnih primerov. Verjamem, da je dr. Ivo Josipović že zdaj naredil veliko za to, da utrdi ta občutek, da Hrvaška stopa na pot bolj spoštljivega odnosa do Slovenije, ravno tako kot smo pri nas naredili veliko korakov, da dokažemo, da spoštljivo ravnamo v odnosu do Hrvaške in da se trudimo za večje zaupanje in da bo iz tega izšlo tudi boljše reševanje vprašanj.
Boštjan Veselič: Seveda se boste sestali še z italijanskim kolegom. Kaj pravzaprav pričakujete od tega sestanka?
Dr. Danilo Türk: To bo v prvi vrsti simbolično dejanje. Midva se bova videla v Trstu. Trst ima za sabo težko in zelo travmatično zgodovino. Dogovorila sva se, da greva najprej skupaj obiskat Narodni dom v Trstu, to bo na dan 90-letnice požiga Narodnega doma. Kot veste, 13. julija 1920 so Fašistične skupine požgale Narodni dom Slovencev v Trstu in na ta način se je tedaj začelo obdobje nasilja, ki je prineslo marsikaj hudega, marsikatero gorje, zlasti Slovencem, pa tudi drugim, tudi Italijanom, tudi vsem drugim v tem okolju. S tega stališča je zelo pomembno, da greva s predsednikom Napolitanom, pridružil se nama bo tudi predsednik Josipović, simbolično obiskat kraj, kjer se je to obdobje nasilja začelo in da tam s svojo prisotnostjo pokažemo, da je to obdobje dokončno za nami. Da so minili vsi ti razlogi in vsi časi, v katerih je nasilje bilo del stvarnosti v tem našem območju. Ko bomo to opravili, gremo še na druge lokacije in tudi na koncert prijateljstva, ki ga pripravlja dirigent Ricardo Mutti. Računam, da bo to srečanje imelo predvsem simbolični pomen, bo pa seveda tudi priložnost za izmenjavo mnenj, o katerih od vprašanj ne bi želel posebej določati dnevnega reda, ker je to potrebno razmisliti s stališča, kaj je lahko ob taki priložnosti produktivna razprava.
Boštjan Veselič: Je uspeh, da boste šli pred Narodni dom? Vaš osebni uspeh?
Dr. Danilo Türk: Sam bi rekel, da je to moja osebna obveznost. Pri svojem delu moram paziti na zgodovinske občutljivosti slovenskega naroda, na to, da delamo v odnosih do sosed, pa tudi v odnosih doma, vse stvari tako, da se stare rane celijo, da imamo dialog, ki je ustvarjalen, ki je iskren, da se za to trudimo in seveda taka dejanja pomagajo. Ni bilo povsem enostavno priti do dogovora o tem. V Trstu je kar nekaj takih bolj ekstremnih skupin, ki so močno nasprotovale, da bi se ta skupen obisk Narodnega doma zgodil. Ampak to je bilo vse uspešno premagano, tako da upam, da bo ta dogodek uspeh in da bo predstavljal korak naprej. V kolikor bo uspeh, to ne bo moj uspeh. To bo uspeh vseh, ki smo sodelovali v tem projektu in mislim, da tudi uspeh sosednih narodov. Slovenskega, italijanskega, hrvaškega. Če nam to uspe, bo dobro.
Boštjan Veselič: Gospod predsednik, nadaljevala bova takoj po kratkih oglasih.
… Nadaljujemo pogovor s predsednikom Republike Slovenije, gospodom dr. Danilom Türkom. Če nadaljujeva, ostala sva pri spravi. Kdaj bo po vašem mogoče v slovenskem prostoru doseči spravo, pravo spravo?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da smo že veliko dosegli. Treba je ugotoviti, da pri ljudeh, v srcih ljudi, je največji del spravne poti že opravljen. Pri ljudeh ni veliko zamer. Sprava in pomiritev sta stvarnost v Sloveniji. Seveda so potem tukaj razna simbolična dejanja, so razne politične izjave in vse to včasih ustvarja določeno nervozo v javnem mnenju, v politični klimi, ki pri nas obstaja. Zato za resno presojo ne smemo gledati samo tega, kar se pove na politični ravni ali pa ob različnih svečanih dejanjih, ampak je treba razmisliti o tem, kako ljudje čutijo in imam vtis, da so ljudje velik del te spravne poti že prehodili. Sprava je proces, to ne more biti eno dejanje. V tem procesu so bila nekatera pomembna dejanja že opravljena, nekatere pomembne ugotovitve že povedane, sam pa bi rad formuliral naslednjo misel. Pri nas imamo zgodovino, ki nam je pustila mnoge težke in boleče spomine. Mislim, da je prav, da vsi spoštujemo te različne in te boleče spomine. Hkrati pa, da pazimo, da se ti spomini ne bi uporabljali za politične potrebe, zlasti ne za dnevno politiko, za pridobivanje glasov in za podobne namene. Ta depolitizacija spravnega procesa je po mojem mnenju ključnega pomena za naglico, s katero se ta proces odvija. Ampak proces teče, je nepovraten, marsikaj je že doseženega in pesimizem ni na mestu.
Boštjan Veselič: Imate občutek, da v Sloveniji nekatere stranke preveč zlahka nabirajo politične točke na temah, recimo, kot je druga svetovna vojna, dogodki po drugi svetovni vojni?
Dr. Danilo Türk: Včasih se tak občutek dobi, seveda. Včasih je zelo kratka razdalja med kakšnim dogodkom, kakšnim spominom na drugo svetovno vojno in potem politično motiviranim izjavami, politično motiviranimi gestami in podobno. To se mi ne zdi dobro. Bil bi za to, da se o zgodovini pogovarjamo trezno, na podlagi zgodovinskih argumentov, z vpogledom v zgodovino in tudi z določenim razumevanjem, da je bilo 20. stoletje precej drugačno od našega časa. Zlasti prva polovica 20. stoletja. Izjemno nasilno obdobje, obdobje industrializirane smrti, ki je zajelo ves svet. Druga svetovna vojna je vrgla ves svet z moralnih tečajev in med drugo svetovno vojno so se zgodile stvari, ki se v drugačnih okoliščinah sploh ne bi mogle zgoditi. Seveda, to obdobje se ni končalo 8. ali 9. maja 1945. Tu so bili določeni nasledki tega vojnega stanja, tega iztirjanja še kasneje. Seveda je to Slovenijo nadproporcionalno zadelo, ker smo bili kot območje zadnjih vojaških operacij v drugi svetovni vojni še posebej izpostavljeni. Ne bi želel zaiti v neko širšo, bolj detajlno razpravo o teh rečeh. Enostavno bi se zavzel za to, da jemljemo našo zgodovino čim bolj trezno in da razumemo, da je bil tisti čas druge svetovne vojne po svojih učinkih, po svojih značilnostih, nekaj posebnega. Da se to ne sme ponoviti, da se to ne bo ponovilo, nič takega se ne sme in se ne bo ponovilo in da so zgodovinske lekcije, zgodovinski nauki vendarle že v največji meri sprejeti.
Boštjan Veselič: Ampak recimo, zanimivo, prav iz tega časa izvirajo delitve, naši, vaši, beli, rdeči. Na kakšen način vi vidite to delitev Slovencev.
Dr. Danilo Türk: Delitve, o katerih govorite, so starejše, so se začele dogajati že veliko prej in so imele med drugo svetovno vojno najbolj tragično podobo, kajti takrat je prišlo do situacij, ki so zaradi vojnih razmer, zaradi revolucije in drugih okoliščin privedle do zelo velikih poglobitev teh razlik in ustvarjanja novih delitev. Kot sem rekel, je to obdobje za nami in obnavljanje teh delitev ni dobro in nas ne vodi naprej. Mi potrebujemo pomiritev, mi potrebujemo iskren, ustvarjalen dialog, ustvarjalen pogovor, potrebujemo iskanje resnice, vse resnice, ki jo je treba povedati. Potrebujemo to, da se zgodi vse, kar zahteva pravica, da se tudi še kakšne storilce poišče in kaznuje, da se tudi žrtvam izplačajo tiste odškodnine, ki so še potrebne in podobno. Skratka, potrebujemo tudi pravico. In potrebujemo zlasti iskreno medsebojno razumevanje. To se mi zdi da je jedro našega bodočega spravnega procesa. Paziti pa moramo, da se v tem ne dogaja kakršno koli omadeževanje, da ne pride do kakšnega omadeževanja samega izraza sprava. Treba je zelo paziti, da se pod izrazom sprave ne bi razumela možnost, da se to vse skupaj sprevrže v izkazovanje oz. izražanje zahtev, izražanje očitkov in tako naprej. Očitki in zahteve niso spravna sredstva, ampak so del razprave, ki je lahko tudi škodljiva. Tu bi priporočal zelo veliko pazljivost.
Boštjan Veselič: Če se vrneva bolj v sedanjost, ekonomsko finančna kriza. Nekateri, predvsem opozicija pravi, da je država v resni krizi. Je po vašem država v krizi?
Dr. Danilo Türk: Če pogledamo makroekonomske podatke, ima država nekatere relativne uspehe. Stopnja nezaposlenosti se ne povečuje, stopnja javnega dolga je v evropskih primerjavah relativno nizka, okrog 40 odstotkov, stopnja proračunskega primanjkljaja je obvladljiva, je okrog pet odstotkov, morala bi priti na tri odstotke v naslednjih letih. Iz tega stališča imamo položaj, ki je boljši od, recimo, položaja Poljske, ki je imela lansko leto v času recesije, rast, kar Slovenija ni imela, vendar ima večji javno finančni primanjkljaj in večji javni dolg. Skratka, v teh primerjavah, položaj Slovenije ni tako slab. Ampak, tisto, kar je problem pri nas, je vprašanje, ali smo sposobni napraviti potrebne reformne korake. Ali smo sposobni, dolgoročno gledano, napraviti tak pokojninski sistem, ki bo vzdržen in ki bo vzpodbujal produktivno delo. Nismo še tam in tu, moram reči, sem še vedno zaskrbljen zaradi narave razprav, ki jih imamo in pomanjkanja izračunov. Potrebujemo veliko jasnejše, veliko bolj kompletne izračune različnih variant, ki se nam ponujajo v tem dialogu. In končno, pri vprašanju javne porabe, ki je ena taka velika tema, moramo biti izjemno previdni. Kakršno koli pretirano ali slabo premišljeno krčenje sredstev na tem področju, nam lahko tudi ekonomsko in razvojno škoduje. Moramo najti pot do primernih omejitev, primernih zmanjševanj tam in toliko, kolikor je to ekonomsko potrebno, in ne smemo priti v položaj, v katerem bi zapadli v modo, da je krčenje javnih izdatkov samo po sebi nekaj dobrega. Je koristno, je potrebno, ampak v pravi meri in na pravih področjih.
Boštjan Veselič: Nekateri sindikati so napovedali vročo jesen, demonstracije. Vaše stališče do tega?
Dr. Danilo Türk: Razumem da, v tej fazi pogajanj, ko se precej izmenjujejo grožnje, na eni strani vlada pravi, da bo vse, kar predlaga, dala direktno v državni zbor, ne da bi končala pogajanja, na drugi strani sindikati govorijo o tem, da bodo v tem primeru izvedli stavke. Upam, da se bo dalo takemu razvoju dalo izogniti, da bomo v naslednjih mesecih imeli več dialoga in da bomo prišli v tisto fazo, v kateri, kot rečeno, na podlagi izračunov ugotovimo, kaj so primerne rešitve za nas. Mislim, da je v dosedanjem dialogu že bilo doseženo soglasje o tem, da pokojninsko reformo potrebujemo. Da potrebujemo tudi zvišanje pokojninske starosti, podaljšanje dobe, ki je potrebna za upokojitev, skratka, na načelni ravni že marsikatero temeljno vprašanje ne obstaja več. Ampak, tisto, kar nam manjka, so natančni izračuni in rešitve, ki bodo zadovoljile tako rekoč vse. Mislim, da smo sposobni to doseči. Upam, da bi v naslednjih mesecih, čez poletje in v začetku jeseni do tega prišli. Videl sem, v medijih zadnje dni, da se je že pristopilo k tem primerjalnim izračunom in tudi današnjo priložnost bi izkoristil, da spodbudim, da se tega naredi še več. Da vsi predlagatelji pridejo s svojimi izračunanimi modeli rešitev. Za pokojninsko blagajno, za pokojninski sistem, za zdravstveni sistem, seveda, in za javno porabo, kjer tudi še pravzaprav potrebujemo te izračune.
Boštjan Veselič: Če bi vas vprašal o vašem odnosu s predsednikom vlade g. Borutom Pahorjem, bi rekli kaj?
Dr. Danilo Türk: Ta odnos je korekten in prijazen. Od časa do časa se srečava, se pogovarjava, razumem, da ima predsednik vlade veliko skrbi in veliko nalog, tako da ne pretiravam s svojimi predlogi za pogostnost srečanj. Vem, da je tu treba biti razumen in srečujeva se dovolj. Spoštujem tudi njegov politični občutek. On je izkušen politik z dobrim političnim občutkom. Seveda je tu potem vedno vprašanje presoje na primer javnega predstavljanja stališč, ki še niso čisto do konca izdelana ali pa vprašanje javnega razpravljanja med koalicijskimi partnerji in podobno. Tu v stilu dela te koalicije je nekaj takih značilnosti, ki pravzaprav otežujejo delo vladi. Moj nasvet bi bil, da bi koalicija čim bolj svoje notranje teme obravnavala med sabo in prihajala pred javnost s čimbolj skladnimi, čim bolj koherentnimi idejami, da se vidi, da vlada dela kot celota, kot kolektiv, kot skladen tim.
Boštjan Veselič: Morda še, za konec, če greva malo v prihodnost. Vaša vizija razvoja Slovenije. Kaj pravzaprav država najbolj potrebuje v tem trenutku.
Dr. Danilo Türk: Kratkoročno dialog, dolgoročno pa ustvarjalnost, najkrajše povedano. Dialog, kot sem že večkrat poudaril, mora v tem trenutku postati konkretnejši, mora vseskozi biti iskren in mora biti ustvarjalen. Konkretnejši v tem smislu, da za rešitve, ki jih potrebujemo, potrebujemo tudi konkretne izračune, kvantitativno, količinsko določljive predstave o teh rešitvah. To so kratkoročne naloge, ki nas čakajo to leto in upam, da jih bomo uspešno rešili. Dolgoročno pa potrebujemo več ustvarjalnosti. Slovenci se radi pohvalimo, da smo pridni ljudje. V naših razmerah pridnost ne zadošča. Mi potrebujemo izvirne, dobre rešitve, tehnološki napredek, potrebujemo boljšo organizacijo naše javne uprave, vsega, kar tvori državo. Potrebujemo tudi boljše pravosodje in tako dalje. Potrebujemo torej ustvarjalnost v našem razvoju. Da bi to vse dosegli, pa potrebujemo tudi nekaj več zaupanja vase in nekaj več spoštljivosti. Če še eno misel dodam k temu, mi smo mlada država in nismo razvili dovolj dobrega občutka za to, da imamo institucije kot instrument za naše skupno dobro. Včasih, ko nam delo kakšne institucije ni všeč, se kritika razvije kar tako, brezmejno. Pri vsaki taki stvari je treba razmisliti. Ali recimo lahko kritiziramo ustavno sodišče na način, ki mu otežuje delo. Zdaj je pred državnih zborom predlog ustavne reforme, ki bi razbremenil ustavno sodišče. Kot se mogoče spomnite, sem pred dvema letoma šel v parlament in zelo dramatično predlagal, naj se to zgodi. Zdaj vidimo, da se tu začenja neka politična razprava, v kateri slišimo tudi precej slabo premišljene kritike, kot domneven razlog za odlaganje te reforme. To ni dobro. Mi moramo vedeti, da je ustavno sodišče institucija, ki deluje v naše skupno dobro, da jo moramo okrepiti, da bomo imeli bolj kvaliteten razvoj. To razumevanje moramo zgraditi v politiki prav zdaj.
Boštjan Veselič: Še čisto zadnje vprašanje. Imate občutek, da slovenski politiki delajo za dobro ljudi, za dobro državljanov?
Dr. Danilo Türk: Nobenemu od naših politikov ne pripisujem slabih namenov ali pa kakšne izrazito neodgovorne dejavnosti. Jasno, da imamo pluralistični sistem, imamo različna mnenja. Včasih so ta mnenja izrazito nasprotujoča si, včasih so tudi precej nespoštljiva, veliko je tudi nepremišljenih, veliko je čustvenih izjav in potrebujemo potrpežljivost. Mislim, da moramo biti drug z drugim bolj potrpežljivi. Mi smo majhna skupnost in v majhnih skupnostih hitro pride do zagrizenih stališč. Rad bi, da se tudi tu doživi nekaj več sproščenosti, da se stališča tudi preverijo in da se tudi kakšno stališče vsaj začasno opusti v teh razpravah. Ljudje zelo radi vztrajajo pri svojem, ne glede na argumente, ki so jih slišali. Tu se mi zdi, da bi v naši politični kulturi lahko poskrbeli za kakšno spremembo.
Boštjan Veselič: S to vašo željo sva prišla do konca. Hvala lepa, gospod predsednik za tale pogovor, hvala pa tudi vam spoštovane gledalke, cenjeni gledalci in seveda nasvidenje prihodnjo nedeljo.