Intervju za Slovensko tiskovno agencijo

Ljubljana, 24.10.2012  |  intervju

O tem, da ne bi bil izvoljen, ne razmišljam

Novinarki: Mojca Zorko in Maja Oprešnik

Aktualni predsednik države in kandidat za omenjeno funkcijo Danilo Türk o možnosti, da na predsedniških volitvah ne bi bil izvoljen, ne razmišlja. Verjame, da ga ljudje poznajo in mu v kampanji ni treba vzbujati pozornosti z nenavadnimi aktivnostmi, ki po njegovem mnenju tudi niso v skladu z dostojanstvom predsedniške funkcije.


Ste kandidat, ki mu javnomnenjske raziskave trenutno kažejo najbolje. Kaj bo po vašem mnenju odločilo v tekmi za predsedniško funkcijo?

Predsedniške volitve so vedno tudi izbira med osebnostmi. Mislim, da se v preostanku kampanje lahko pričakuje jasno profiliranje osebnosti, videlo se bo razlike, svetovnonazorsko gledanje kandidatov, povezanost s političnimi strankami, vlado in podobno. Ocenjujem, da bo vse to, kar tvori razumevanje politične osebnosti predsednika, odločalo o volitvah.

Ali menite, da se bo kampanja v sklepnem delu zaostrila, ali pričakujete udarce pod pas?

Predsednik sem že skoraj pet let in sem se zelo navadil na udarce pod pas. Bilo jih je zelo veliko. Menim, da je naša politična kultura pač prešibko razvita in zato tudi ne moremo pričakovati kakšne visoko kulturne dejavnosti. Pri tem ne mislim na protikandidate, ampak na celotno politično atmosfero in dogajanje v času kampanje, z moje strani ni nobene potrebe in tudi prakse, da bi kakor koli spodbujal nizke udarce. Nasprotno, prizadeval si bom, da poskušamo to kampanjo uporabiti za izboljšanje politične kulture pri nas.

Vendar pa ste slišali že precej očitkov na svoj račun. Ne bo v kampanji nastopila točka, ko se boste morali odzvati in tudi sami oceniti ravnanja protikandidatov?

Ravnanj protikandidatov ne nameravam komentirati. Mislim pa seveda povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v kampanji. Če se v kampanji pojavlja očitek, da zaviram reforme, moram odgovoriti, da temu ni tako.

Eden izmed očitkov, ki letijo na vas v tej kampanji, je tudi, da svoj predsedniški položaj izrabljate za predsedniško kampanjo. Kako odgovarjate?

Jaz sem ves čas predsednik, opravljam svoje predsedniške dolžnosti. Te so ves čas vidne, so take kot vselej, njihova intenzivnost v času kampanje ni bistveno večja kot običajno. Res pa je, da se je v običajnih časih velikokrat ignoriralo dejavnosti predsednika, sedaj pa se jih bolj opazuje. Potem mogoče nastane iz tega nekakšen optični vtis o povečanju predsedniške dejavnosti. Ne vidim, zakaj bi kar koli spreminjal. Sem pa tudi aktiven v kampanji.

Imate podporo različnih strank in združenj, med njimi združenja borcev pa nekdanjega predsednika Milana Kučana ... Kaj je pretehtalo, da ste to podporo dobili vi in ne vaš protikandidat Borut Pahor?

Mislim, da gre tukaj za vprašanje zaupanja, meni izkazuje zaupanje veliko ljudi iz različnih segmentov civilne družbe in delov političnega spektra. Imam podporo ene opozicijske in ene vladne stranke, poleg tega tudi podporo štirih zunajparlamentarnih strank. Če vzamemo vse to skupaj, vidimo, da je baza moje podpore široka in raznovrstna. Jaz sem za vse podpore hvaležen, mislim, da je dobro, da je predsedniški kandidat deležen široke in raznovrstne podpore. Seveda se bom trudil, da bom to zaupanje tudi upravičil.

Čemu pripisujete dejstvo, da se bodo na tokratnih volitvah za predsedniški položaj potegovali le trije kandidati?

Sprva je napovedalo željo kandidirati veliko ljudi. Seveda je pri formalni vložitvi kandidature treba izpolniti določene formalne pogoje in te pogoje izpolnjujemo samo trije. Eden od razlogov, da je kandidatov manj kot na prejšnjih volitvah, je očitno, da se ti pogoji dokaj zahtevni. Drugi razlog je, da politične stranke, ki so nekoč kandidirale, zato da se v kampanji pokažejo, v teh časih seveda razmišljajo tudi, ali je primerno glede na finančne okoliščine. Trije kandidati so še vedno množica, iz katere je treba enega izbrati.

Se vam torej zdi, da bodo imeli volivci zadostno izbiro?

Jaz verjamem, da. Ali bodo volivci zadovoljni, bo pokazal volilni izid in pa seveda udeležba.

Kampanje protikandidatov so nekoliko drugačne od tistih, ki smo jih videli doslej, medtem ko je vaša bolj klasična. Zakaj ste se tako odločili, ali računate na drugačno podporo, ali stavite veliko na soočenja?

Sem aktualni predsednik republike, to mi daje določene naloge in postavlja tudi določene omejitve. Predsednik republike ne more biti popolnoma svoboden v izbiri vseh mogočih domislic, trikov, medijsko atraktivnih nastopov in načinov pritegovanja pozornosti. To ne bi bilo v skladu z dostojanstvom predsedniške funkcije.

Verjamem, da me ljudje poznajo, že skoraj pet let sem predsednik, poznajo moja stališča in moj način dela. Tako da ne verjamem, da bi bilo treba s kakšnimi zelo nenavadnimi aktivnostmi vzbujati pozornost. Verjamem tudi, da bodo razumeli vsebino tistega, za kar se zavzemam. Zato je moja kampanja bolj zadržana, jaz sem tudi sicer bolj zadržan človek in sem tudi kot predsednik republike deloval zadržano. Mislim, da je tako tudi prav. Kar pa zadeva socialna omrežja, sem na njih aktiven, tudi na Twitterju, čeprav imam glede na svoja leta tudi svoje misli o Twitterju. Ne zdi se mi tako zelo fascinanten, kot se zdi mlajšim ljudem. Sem se pa odločil, da bom na Twitterju uporabljal funkcijo This is my Jam.

Katere predsedniške pristojnosti bi se vam zdelo smiselno razširiti?

Ta vprašanja o pristojnostih pravzaprav niso za predsednika republike, ki mora delovati v okviru pristojnosti, ki jih ima. Včasih pa se sprosti fantazija, kaj bi bilo lepo imeti. Meni se je v nekih trenutkih zdelo, da bi bilo lepo imeti kakšno zakonodajno iniciativo. A vem, da je to fantazija, to ni predlog. V naših razmerah tudi ni volje, da bi se funkcija predsednika krepila.

Reforme, ki se pripravljajo, ste jasno podprli, hkrati pa ves čas pozivate, da naj bodo te reforme tudi usklajene s socialnimi partnerji. Ste pripravljeni podpreti te reforme, tudi če ne bodo usklajene s socialnimi partnerji?

Ko govorimo o pokojninski in delovnopravni reformi, imamo dobre možnosti, da se uskladijo. V tem trenutku je najvažneje, da se naredi ves napor, da do tega pride. Kot predsednik republike ta napor močno podpiram. Mislim, da je bilo čisto v redu, da je vlada dala predloge v zakonodajni postopek, četudi še niso usklajeni, kajti pogajanja trajajo vedno. Mislim, da imamo zdaj do konca leta še veliko časa, da se ta pogajanja uspešno razvijejo in se v skladu z njimi v parlamentu najdejo rešitve. Mislim, da je ta paralelizem dober in da tudi minister Vizjak zna dobro razložiti, kako bo vodil pogajanja, da bi se prišlo do uspešnega konca.

Kaj lahko kot predsednik storite, da ne bi prišlo do referenduma?

Moja vloga v tem času je spodbujanje vseh strank v pogajalskem procesu, da se pogajajo z namenom skleniti sporazum. Spomnil bi, da sem lani pred razpisom referenduma pozival tudi k temu, da bi takrat že sprejeti zakon o pokojninski reformi odložili in opravili še en krog pogajanj, a takrat ni bilo volje za kaj takega.

Kakšen je vaš odnos s posameznimi ministri, ali je enako zadržan kot odnos s predsednikom vlade?

Moje izkušnje s pogovori z ministri so dobre in tudi ne bi želel reči, da so izkušnje ob pogovorih s predsednikom vlade slabe. Ne bi bilo dobro, da se vodijo primerjave v smeri, kot da sem imel s prejšnjo vlado zelo dobre odnose, s sedanjo pa zelo slabe. To enostavno ni res. Jaz sem imel z obema vladama korektne odnose in verjamem, da lahko tudi pomagam. To ne pomeni podpreti vsake stvari, ki nastane znotraj vlade. Tudi prejšnji vladi sem kakšno stvar odsvetoval, opozarjal in to je tudi del opravljanja predsedniške funkcije. Predsednik mora vseskozi ravnati po svoji vesti, ne po željah vlade.

Bi Slovenija že morala zaprositi za mednarodno pomoč ali je možno s predlaganimi ukrepi potegniti Slovenijo iz te krize?

Ne, za pomoč Sloveniji ni treba zaprositi, verjamem, da se lahko tej prošnji izogne. Problem, ki ga Slovenija ima, je likvidnost, to je kratkoročni problem. Kot smo izvedeli zadnje dni, pa so prizadevanja za prodajo naših obveznic na ameriškem trgu razmeroma uspešna (op. p.: pogovarjali smo se pred obvestilom o izdaji obveznic). Ta lahko rešijo ta problem, vmes pa se lahko speljejo druge dejavnosti, ki nam bodo pomagale, da se stanje normalizira. Treba je vedeti, da ima Slovenija še vedno visoke pribitke na obrestno mero pri obveznicah, zato drugi ukrepi morajo nastopiti. In jaz verjamem, da se to lahko doseže s pametno politiko v naslednjih mesecih.

Kateri od teh ukrepov pa je najbolj nujen - slaba banka, holding, strukturne reforme?

Najbolj občutljivo in neposredno je vprašanje proračuna za prihodnji dve leti in načina, kako se bo proračun uravnotežil. Potrebujemo uravnotežene in vzdržne javne finance, proračun je odraz tega. Tukaj imam opozorilo vladi, ki je preveč poudarjala zmanjševanje odhodkov in razmeroma malo naredila na strani prihodkov. Jaz sem med tistimi, ki verjamejo, da bi bilo prav splošno stopnjo DDV povečati za en odstotek, ker bi to ustvarilo boljše ravnotežje.

Kako varčevati in hkrati zaščititi najbolj ranljive skupine ljudi?

Edina prava rešitev je zagon gospodarske rasti, tu se pričakuje, da bo vlada še kaj postorila. Tu doslej pravzaprav ni bilo veliko storjenega. Vprašanje je tudi, v kakšnem času se da ta zagon vzpostaviti. Skrbi me, ker imamo razmeroma malo konkretne razprave na to temo.

Na področju sociale mislim, da je bil narejen napredek z e-socialo, vendar je to premalo. Če se brezposlenost ne bo bistveno povečevala, bo to dober znak. Potem pa bo treba zagotoviti povečevanje zaposlenosti in pametno razporejanje sredstev za socialne transfere. Vprašanje je, ali je smotrno ukinjati brezplačno malico v šolah, ki je lahko zelo učinkovit socialni ukrep, in ali je treba pri pokojninah ravnati selektivno. Tu vidim možnosti za iskanje rešitev. Poleg tega v prihodnjem letu boljše črpanje evropskih sredstev ...

Se strinjate z oceno, da v Sloveniji vlada tudi kriza vrednot?

Seveda imamo na nek način problem vrednot in politične etike in kulture. Vsi ti problemi so tu in kriza jih je še bolj izostrila in naredila bolj vidne. Vendar je pri etičnih vprašanjih treba vedeti eno temeljno stvar: nihče ne more biti etičen namesto drugega, vsakdo mora zase skrbeti za bolj etično ravnanje. To spoznanje v Sloveniji ni dovolj močno prisotno, dostikrat se etično ravnanje pričakuje od drugih, ne pa od sebe.

Drug vidik tega problema pa je medijskega značaja. Mislim, da imamo pri nas veliko pesimizma, ki se širi skozi medijsko obravnavo. Ne bi želel nikogar obtoževati, bi samo opozoril, da je treba v javnem razpravljanju paziti, da se utemeljena kritika ne prevesi v ustvarjanje občutka brezupa, popolnega pesimizma.

Kaj menite o predlogu vlade za spremembo državne himne?

Z državno himno ni nič narobe in je ni treba spreminjati.

Ali je v času gospodarske in družbene krize funkcija predsednika kaj drugačna kot denimo pred petimi leti, ko ste nastopili mandat?

Na nek način seveda, kajti pojavljajo se nove naloge, nove zahteve. Omenil sem že humanitarne naloge, potem so tukaj še druge stvari. V tem času se moramo pogovarjati o podpori prostovoljskemu delu in zlasti o novih oblikah podjetništva, zlasti socialnem podjetništvu. In naloga predsednika republike po mojem mnenju v teh razmerah je, da spodbuja to razpravo, tudi zakonodajni proces, sodeluje pri razpravah, ki pospešujejo ukrepe, ki bi na teh področjih normalizirali stanje.

Kako komentirate krčenje sredstev na zunanjepolitičnem področju, ki se med drugim odraža tudi v zapiranju diplomatsko-konzularnih predstavništev?

To je na žalost postala nujnost. Diplomatska mreža se mora nekoliko zmanjšati in verjetno tudi nekoliko spremeniti. Potrebujemo diplomatska predstavništva na nekaterih lokacijah, kjer jih doslej nismo imeli. Seveda, jaz bi si želel, da bi do odpiranja novih predstavništev prišlo čim prej, da bi se videlo, kako naša diplomatska mreža sledi razvoju.

Kako komentirate želje predsednika Evropske komisije Barrosa, da bi EU postala federacija nacionalnih držav?

To je terminološka inovacija, to nima več vsebine kot sami izrazi. V realnih odnosih se zdaj dogajajo stvari povsem drugod, na vprašanju bančnega nadzora. To je zdaj ključno vprašanje. Potem bo tudi vprašanje kapitalske ustreznosti bank postalo evropsko vprašanje. V Sloveniji to radi vidimo kot problem, ki je neizmerno velik v Sloveniji. A mi smo zelo majhen delček tega problema, seveda bi morali biti zainteresirani, da se bančna unija vzpostavi, kar je mogoče hitro. Seveda pa mora biti učinkovita, prepričljiva, mora imeti nadzor, ki bo zagotavljal varnost bank. Dogajala se bo neka nova faza integracije za evrsko območje in verjamem, da bo to realno. Federacija, to so politične stvari, ki lahko pridejo na dnevni red kdaj kasneje.

Ali je po vašem mnenju prav, da Slovenija vztraja, da je rešitev vprašanja Ljubljanske banke pogoj za vstop Hrvaške v EU?

Ta problem je treba rešiti, že predolgo je tu. In mislim, da je to problem, ki se ga da rešiti še pred vstopom Hrvaške v EU. In jaz podpiram vlado pri tem naporu.

Če na predsedniških volitvah ne boste izvoljeni, kakšna bo vaša nadaljnja politična pot?

O tem, da ne bi bil izvoljen, ne razmišljam in nimam nobenih načrtov. Že kot mlad človek sem se navadil na to, da se je treba popolnoma posvetiti cilju, ki ga imate.