Predsednik ob 140. obletnici zadružništva na Slovenskem

Portorož, 6.3.2012  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob mednarodnemu letu zadrug in 140. obletnici zadružništva na Slovenskem s podelitvijo jubilejnih priznanj
Portorož, 6. marec 2012


Spoštovane udeleženke in udeleženci 39. posveta zadružnikov in slovesnosti ob 140. obletnici zadružništva na Slovenskem,
spoštovani nagrajenci,
spoštovani visoki gostje,

z velikim veseljem sem sprejel vabilo, da se danes udeležim vašega posveta in praznovanja ter da na samem začetku spregovorim nekaj besed.

Zadovoljstvo in veselje ob 140. obletnici zadružništva na Slovenskem pa spremljajo tudi velika vprašanja našega današnjega bivanja in prihodnjega razvoja. Ta vprašanja si postavljamo z zaskrbljenostjo, ki jo povzročajo sedanja gospodarska recesija in kriza, ki sta zajeli Evropsko unijo, ter negotovost, značilna za današnji svet.

Ob perečih vidikih finančne krize evrskega območja, ki še ni premagana, in poskusih oživiti gospodarsko rast, ki še ne dajejo rezultatov, se sprašujemo tudi, ali smo na pravi poti. Imamo pravo ekonomsko politiko? Smo storili dovolj za razvoj kmetijstva in samooskrbe s hrano? Smo dovolj pripravljeni za morebitno prehransko krizo, kakršno je svet doživel pred štirimi leti? Smo dovolj pripravljeni, da se spoprimemo z morebitnimi novimi, še večjimi prehranskimi krizami v prihodnje?

Odgovori na vsa ta vprašanja so predvsem odvisni od rešitev, ki jih v našem gospodarstvu, še posebej pa v našem kmetijstvu razvijamo zdaj. Zadružništvo je izjemno pomemben del teh odgovorov. Zadruge so podjetja, praviloma uspešna podjetja, ki temeljijo na pomembnih in trdnih vrednotah in načelih: samopomoč, solidarnost, enakopravnost članov, demokratičnost in pravičnost. Ta etična načela zadružnega podjetništva so posebno dragocena v kriznih časih, so zagotovilo uspeha zadrug in socialnega vključevanja v družbo.

Zadruge in zadružna podjetja predstavljajo poslovni model, katerega glavni motiv ni ustvarjati dobiček, ampak delovati v korist članstva. Nedeljivost zadružnega kapitala odraža medgeneracijski pristop k oblikovanju premoženja in trajnost zadružne funkcije. Ta model je preživel številne preizkuse časa, se močno uveljavil v vsej Evropi ter je danes eden pomembnih dejavnikov evropske gospodarske in kulturne identitete. Zadružništvo ima številne oblike tudi drugod po svetu. Njegov pomen je v polni meri priznan v Organizaciji združenih narodov in njenih specializiranih agencijah – Organizaciji za prehrano in kmetijstvo FAO. To leto je Generalna skupščina OZN razglasila za mednarodno leto zadrug.

Pri nas, v Sloveniji smo ponosni na 140-letno zgodovino zadružništva, ki se je začelo z ustanovitvijo prve kreditne zadruge v Ljutomeru in je potem doživelo močan razvoj na celotnem slovenskem narodnem ozemlju. Gospodarska in kulturna vloga zadružništva sta se vselej povezovali. Slovensko zadružništvo je od samih začetkov imelo tudi pomembne narodnoobrambne značilnosti, te pa so še danes posebej pomembne za Slovence v Italiji in Avstriji, kjer so zadružne organizacije opora in ponos slovenske organiziranosti.

Ob zavedanju pomembne in zgodovinsko uveljavljene vloge slovenskega zadružništva pa se moramo danes spomniti tudi na težke trenutke in krivice, ki so se slovenskim kmetom in njihovi organiziranosti dogajale v bližnji preteklosti. Prisilna kolektivizacija, podrejanje celotnega gospodarskega razvoja potrebam državno vodene industrializacije v prvem desetletju po drugi svetovni vojni in vsakovrstno eksperimentiranje z organizacijo kmetijstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so močno zavrli razvoj zadružništva in kmetijstva sploh.

Ko je bila v letu 1972 ponovno ustanovljena Zadružna zveza Slovenije, je morala začeti s skromnimi sredstvi, vendar si je hitro opomogla. Danes je treba poudariti zlasti pomen hitrega razvoja zadružništva in kmetijstva po obnovitvi zadružne zveze. Obdobje po letu 1975 včasih poimenujemo kar "zlata doba razvoja kmetijstva". Proizvodnja se je močno povečala, izboljšala sta se življenjski standard in socialni položaj kmetov. Kmetijske zadruge in gozdarske organizacije kooperantov so odigrale veliko razvojno vlogo.

Žal pa ta razvoj ni ostal enosmeren. Po osamosvojitvi so nastale nove gospodarske in pravne razmere. Hitra liberalizacija kmetijskega trga je bila zadružništvu nenaklonjena. Kmetijskosvetovalna služba je prešla v državno upravo. Povečevanje uvoza hrane je učinkovalo po svoje. Toda tudi v teh zahtevnih razmerah, ki jih označujeta močna konkurenca in novo okolje, ki nam ga vsem zagotavlja Evropska unija, ostaja pomen zadružništva izjemno velik. Zadruge dandanes odkupijo več kot 80 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov pri nas. So pomemben del preskrbovalnih verig, predvsem pa so nezamenljiv dejavnik družbene kohezivnosti in življenjske moči podeželja.

Ob vsakem razmišljanju o burni in velikokrat nelahki zgodovini slovenskega zadružništva in kmetijstva se moramo spomniti temeljne resnice: kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, podrejena trenutnim dejavnikom konjunkture ali recesije ali pa sprememb v političnem in gospodarskem okolju. Je temelj preživetja in jedro celotne človeške kulture. Odnos do zemlje in njenega kultiviranja, torej agrikultura, je osrednja prvina kulture, te najstarejše človeške zgodovine. Vselej je bila, je in bo z nami, čeprav nas urbani razvoj in sodobni čas od nje mentalno oddaljujeta. Tudi razprave o težavnih političnih in gospodarskih vprašanjih le redko posežejo v kulturno bistvo našega družbenega obstoja, ki mu je tako neposredno namenjeno prav zadružništvo.

Zaradi tega je prav, da ob priložnosti, kakršna je današnja, opozorimo na zgodovinske korenine zadružništva ter na temeljni pomen kmetijstva in zadružništva za današnji čas in za našo prihodnost. Pri tem se nam kažejo nekatere prednostne naloge eksistenčnega, in kot radi rečemo, strateškega pomena. Naj omenim tri med njimi.

Najprej, naloga povečati in doseči primerno raven samooskrbe s hrano. V Sloveniji smo doživeli zmanjšanje samooskrbe. Čeprav je to razumljivo, saj smo se vključili v širši sistem Evropske unije, pa sedanja nizka raven samooskrbe ni vzdržna in nam ne zagotavlja dolgoročne varnosti. Slovenija ima naravne danosti in raven razvitosti, ki ji omogoča boljšo samooskrbo. Imamo tudi temeljne organizacijske pogoje, ki nam omogočajo hiter napredek. Zadružna zveza Slovenije je med njimi eden najpomembnejših. Razviti pa moramo zavest in konkretne instrumente, ki bodo spodbujali krepitev samooskrbe. Uspeh, ki je bil dosežen v žitni preskrbovalni verigi, naj nas opogumlja na drugih področjih, zlasti pri oskrbi z zelenjavo. Uspehi pri uporabi termalnih vod naj bodo vir navdiha za širšo uporabo tega pomembnega naravnega vira. Prvi koraki pri razvoju socialnega podjetništva naj spodbudijo ustvarjalno razpravo med zadrugami, socialnimi podjetji, bankami in organizacijami civilne družbe pri razvoju novih organizacijskih načinov za krepitev kmetijske pridelave domače, visokokakovostne in ekološko pridelane hrane.

Dosti več moramo storiti tudi za boljše gospodarjenje z našimi gozdovi, ki so eno naših največjih bogastev. Gospodarjenje z gozdovi mora zagotoviti boljše izkoriščanje lesa, te naše najpomembnejše surovine, ki bi jo morali veliko bolj uporabljati v gradbeništvu in nanjo opozarjati pri prizadevanjih za ponovno oživitev lesnopredelovalne industrije. Naša industrijska tradicija na tem področju še ni povsem zamrla. Naša tehnološka in estetska ustvarjalnost ima ravno pri uporabi lesa veliko priložnosti za izražanje. Za tržni uspeh pa se moramo potruditi bolj, kot smo bili vajeni do zdaj. Prav trženju moramo nameniti največjo pozornost. Pri gospodarjenju z gozdnim in lesnim bogastvom imamo ravno tako kot pri pridelavi hrane pomembne zmogljivosti za zaposlovanje, zlasti mladih.

In končno, veliko moramo storiti za varovanje našega naravnega okolja in kmetijskih zemljišč ter optimalno umeščanje objektov v prostor. Tudi tu naša upravna in politična kultura ni dovolj razvita. Sistem varstva naravnega okolja pred onesnaževanjem je hkrati prešibak in pretirano odprt za uveljavljenje interesov, ki niso v korist skupnosti niti njenemu gospodarskemu razvoju in varovanju naravnega okolja. Kmetijska zemljišča je treba zaščititi tako, da bodo skupaj z drugimi vidiki razvoja skladna celota. Skrb za skladen razvoj podeželja pomeni prav to – podeželje mora gospodarsko in socialno napredovati, in to v vseh pogledih. Varstvo naravnega okolja pa pomeni nujno vsebino tega napredovanja in hkrati s tem zagotovilo zdravega razvoja naše države kot celote.

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnje slovesnosti in posvetovanja,

140. obletnica zadružništva na Slovenskem je dobra priložnost za razpravo o vprašanjih, ki so temeljna vprašanja našega razvoja. Obravnavajmo jih torej s popolno odprtostjo za vsa utemeljevanja. Ne izogibajmo se nobenemu vprašanju. Poskušajmo najti dobre rešitve, take, ki nas bodo dobro vodile naprej. Krizni čas je čas za dobre odločitve in zlasti za potrebne inovacije. Pred 140 leti je bilo zadružništvo na Slovenskem nekaj novega. Danes je zakladnica izkušenj. Ravno na podlagi teh izkušenj pa lahko zraste tisto novo, kar danes potrebujemo.

Želim vam veliko uspeha na današnjem posvetu in pri vaših prizadevanjih v prihodnje.

Hvala lepa.