Predsednik ob svetovnem dnevu mirovnih misij

Ljubljana, 1.6.2010  |  govor

Nagovor predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Danila Türka na sprejemu za slovenske udeležence misij ob svetovnem dnevu pripadnikov mirovnih misij Organizacije združenih narodov ter vseh misij, ki potekajo s soglasjem OZN
Ljubljana, 1. junij 2010


Spoštovani pripadniki mirovnih operacij,
spoštovani gospe ministrici,
spoštovani poslanci,
spoštovani gospod načelnik generalštaba,
gospe in gospodje,

danes je praznik, mednarodni dan mirovnih operacij in njihovih pripadnikov. Ta praznik morebiti ni tako zelo globoko v naši zavesti kot kakšni drugi prazniki. V deželi, kjer imamo veliko praznikov, nov praznik zahteva svoj čas. Čas, da se ga navadimo, čas, da o njem razmislimo, in čas, da razumemo vsa njegova sporočila. Razumeti sporočila mirovnih operacij in naše udeležbe v njih ni težko, zahteva pa pozornost.

Pripadniki oboroženih sil Republike Slovenije so zelo močno, zelo intenzivno vključeni v mednarodne mirovne operacije. Slovenski narod ima v tem pogledu dolgo in bogato zgodovino. Pred časom smo imeli tudi posebej poglobljeno razpravo o izkušnjah, ki so jih pridobili kranjski vojaki v operaciji na Kreti konec 19. stoletja, ki je bila ena prvih operacij na kriznem območju v času, ko še ni bilo mednarodnih institucij, so pa že obstajale oblike vojaškega angažiranja, ki so bile zelo podobne kasnejšim mirovnim operacijam. V času Združenih narodov naši vojaki služijo v mirovnih operacijah na različnih koncih sveta, najprej častno in z velikim uspehom na Sinaju, v operaciji United Nations Emergency Force (UNEF), in veseli me, da danes vidim tudi nekaj udeležencev tiste operacije med nami. Tradicija, ki jo imamo, četudi je ni mogoče v celoti direktno vezati na Slovenijo kot suvereno državo, živa in resnična. In iz te tradicije lahko črpamo marsikatero spoznanje.

Danes je seveda delo pripadnikov mirovnih sil veliko kompleksnejše, veliko raznovrstnejše, kot je to bilo nekoč. Danes v Združenih narodih deluje 126.000 pripadnic in pripadnikov mirovnih operacij v 16 operacijah povsod po svetu. Te operacije so zahtevne, ker vsebujejo poleg nalog vojaškega nadzora in skrbi za zagotavljanje varnega okolja za različne druge aktivnosti tudi raznovrstne civilne aktivnosti in aktivnosti, ki odstopajo od običajnih nalog ljudi v uniformah. To so velike in nove izkušnje, velike in nove zahteve. In te zahteve so včasih tudi izjemno nevarne. V Združenih narodih je objavljen podatek, da je samo v letu 2009 v mirovnih operacijah povsod po svetu umrlo 121 pripadnic in pripadnikov mirovnih operacij. To so podatki Združenih narodov, organizacije, ki je na področju mirovnih operacij najbolj angažirana, z največjim številom ljudi in v največjem številom situacij.

Naša udeležba pa je vezana zlasti na tiste organizacije iz naše regije, kjer smo člani od nedavna, in to seveda pomeni v prvi vrsti operacije, ki jih vodi severnoatlantsko zavezništvo. Vendar je treba poudariti, da je naš angažma vselej povezan z mandatom Organizacije združenih narodov, da je legitimnost in legalnost naših mirovnih operacij popolnoma zagotovljena in to od začetka in v vsaki operaciji v tem trenutku. To želim posebej močno poudariti v razmerah in v času, ko se pojavljajo tudi dvomi. Vendar vedeti moramo: naše angažiranje, kjerkoli je v tem trenutku, je popolnoma legitimno, popolnoma legalno in potrebno s stališča ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Naš največji kontingent služi na Kosovu, tam smo prisotni že dolgo in slovenski pripadniki in pripadnice mirovnih operacij so znani kot tisti, ki spadajo med najbolj učinkovite, najbolj uspešne in najbolj zaželene. To je velik dosežek in velik prispevek in jaz bi se želel ob današnji priliki zahvaliti vsem, ki sodelujejo v tisti mirovni operaciji in tudi v drugih mirovnih operacijah povsod po svetu.

Danes seveda razmišljamo največ o Afganistanu, o situaciji, ki ne kaže obetavnih znakov, ki pa je vendarle potrebna zaradi ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. To je operacija, v kateri smo z občutkom odgovornosti za mednarodni mir. To je operacija, v kateri smo in za katero smo vedeli, da bomo vanjo vključeni, odkar smo bili kandidat za članstvo v Natu in odkar smo država članica severnoatlantskega zavezništva. Naše zavezniške obveznosti jemljemo resno. Zavedamo se, kakšne so njihove vsebine, in zaradi tega tudi resno, s polnim anagažiranjem, veliko profesionalnostjo in velikim ugledom naši pripadniki mirovnih sil služijo v operaciji v Afganistanu. Prihodnost te operacije ni gotova. Prihodnost te operacije je, kot vsaka druga, vezana na razumevanje, da ima vsaka mirovna operacija tudi svoj konec. In seveda tudi o tem razmišljamo. Vendar, kot pri vsaki drugi mirovni operaciji, moramo tudi pri tej operaciji vedeti, da mora biti konec dostojanstven in uspešen. V tem smislu bodo potrebna nadaljnja dogovarjanja, potrebna bodo dodatna razmišljanja in verjamem, da bo naša družba zmogla potrebno modrost, potreben občutek za politično stvarnost, potrebno razumevanje mednarodnopravnih obveznosti in da se bo znala v vseh teh vprašanjih dobro odločati.

Toda danes, na ta praznični dan, seveda ne bi bilo prav, če bi poskušal zlorabljati priložnost, ki mi je dana, za poglabljanje analize te ali one mirovne operacije. Danes je dan, ko se zahvaljujemo vam za vaš prispevek k mednarodnemu miru in varnosti, za vaš prispevek k ugledu in mednarodnemu položaju Slovenije, in ko razmišljamo tudi, kako bomo razvili kulturo sodelovanja naših ljudi v mednarodnih mirovnih operacijah naprej. Tu nas čakajo še dodatne naloge. Sam si močno želim, da bi nam uspelo vzpostaviti tudi potrebno nevladno organizacijo vseh tistih, ki so sodelovali v mirovnih operacijah in ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju naše družbe o tej pomembni dejavnosti. Zavzemam se za to, da bi izdelali čimbolj izpopolnjen sistem izražanja priznanj, tako skupinam kot zlasti posameznikom, ki so se posebej izkazali v mirovnih organizacijah, in je prav, da se njihov prispevek posebej prizna, ne samo v vojaškem krogu ali v policijskem krogu, ampak da se prizna v naši družbi kot celoti. Kot predsednik republike se bom za to zavzemal.

Čisto na koncu, naj ponovim še eno misel, ki jo vsakokrat ob takih priložnostih poudarjam, in to je, da danes mirovne operacije zahtevajo ustrezno uravnoteženo zastopanost vojaških in policijskih komponent v povezavi z drugimi komponentami, s civilnimi komponentami. Ravno v pogledu koordinacije in uravnoteževanja med vojaško in civilno-policijsko komponento smo dosegli napredek. Zadovoljen sem, da je v krogu naše vlade prišlo do bolj intenzivnega sodelovanja vseh relevantnih resorjev in danes me veseli, da sta tukaj ministrici za obrambo in za notranje zadeve in državna sekretarka za zunanje zadeve, ker tudi na ta način kažemo, da smo sposobni narediti skupen, celovit projekt našega sodelovanja v mirovnih operacijah in ga razvijati naprej. Seveda smo še daleč od tega, da bi znali to narediti s takšno stopnjo popolnosti, da bi lahko bili zadovoljni. Ampak delo je tu in poteka in bo uspešno. V tem pogledu sem seveda optimist. Računam na vaše nadaljnje angažiranje.

Želim vam vse dobro ob današnjem prazniku, veliko uspeha v mirovnih operacijah in vsem tistim, ki jih danes ni tu, ki pa so z nami v mislih, želim veliko uspeha pri njihovih misijah, veliko dobrih kontaktov tudi z njihovimi domačimi in to, da bi se zdravi in v dobrem razpoloženju vračali z mirovnih operacij.

Hvala lepa.