Predsednik dr. Danilo Türk o Avstrijski državni pogodbi

Ljubljana, 9.9.2009  |  izjava

Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob obisku II. gimnazije Maribor odgovarjal tudi na vprašanja novinarke komercialne televizije o Avstrijski državni pogodbi. Zaradi večjega zanimanja javnosti o stališčih predsednika republike, povezanih s to tematiko, objavljamo celoten prepis predsednikovih izjav:

Novinarka: Zanima me glede Avstrijske državne pogodbe. Kaj bi Slovenija tukaj morala narediti? Tema je žgoča, obe vladi sta se oglasili. Jasno je, da se tukaj ne strinjamo ali smo nasledniki ali nismo, Slovenija verjetno je na potezi. Kaj mora narediti?

Predsednik republike Dr. Danilo Türk: Avstrijska državna pogodba je pogodba, torej formalni akt. In naša volja po nasledstvu naj se formalizira. Zavzemam se za to, da se bi Slovenija uradno priglasila, notificirala sukcesijo in da bi to naredila na način, kot je običajen v primeru mednarodnih pogodb, se pravi z enostransko izjavo o notifikaciji sukcesije. Upoštevati je treba, da imamo skupno mejo z Avstrijo, imamo manjšino, Slovensko narodno skupnost v Avstriji, nekatere pravice še niso v celoti uresničene in da obstajajo dobri razlogi, da to tudi na ta način poudarimo. Čas je, po mojem mnenju, primeren. Vidim, da je vlada oblikovala voljo, zdaj je prav, da to voljo izrazi v celoti in do konca.

Novinarka: Ampak zakaj Slovenija tega v bistvu še ni naredila? Zakaj nismo tega formalno še notificirali? Kje je razlog, slišali smo interpretacijo oziroma pojasnila tako predsednika vlade kot bivšega zunanjega ministra gospoda Rupla, da v bistvu druge države tukaj niso "za"? A je to običajno, da se jih sprašuje?

Dr. Danilo Türk: To je ena od tistih situacij v katerih je bolje ne spraševati, kajti gre za to, da mi oblikujemo našo voljo. Zato gre, to je osrednje vprašanje. V diplomaciji je tako kot v običajnem življenju pogosto tako, da je bolje, če ne sprašujete, kajti vprašanje lahko ustvari vtis dvoma o odločnosti, o volji. Ta čas je za nami in verjamem, da je sedanji čas primernejši za to, da se naša voljo tudi dokončno tudi formalno pokaže.

Novinarka: Bi lahko sklepali iz tega,v bistvu, da smo druge spraševali in se odločili, da stvari ne notificiramo zaradi njihovih odgovorov, da v bistvu smo nekako, da rečem hlapčevski, da smo se obnašali, da skušamo ugajati velesilam, da se bojimo kaj velesile mislijo.

Dr. Danilo Türk: Ne poznam podrobnosti vseh pogovorov, ki so bili v preteklosti in tudi ne bi želel, da se iz tega danes delajo preveliki zaključki. Gotovo je v naših preteklih zunanjepolitičnih dejavnosti tudi kakšno obdobje, ko je bila odločnost prenizka, ko je bilo volje premalo, ko je bila negotovost prevelika. Ampak to, če je v preteklosti bila kakšna pomanjkljivost ne pomeni, da moramo pomanjkljivosti vzdrževati tudi za naprej.

Novinarka: Pa je tukaj na vladni strani, verjetno ste se kaj pogovarjali, dovolj volje. Bo vlada to naredila? Ker če sem prav razumela zunanjega ministra ni napovedal, da bi se kaj takega zgodilo, ne?

Dr. Danilo Türk: Verjamem, da se bo v vladi o tem še razpravljalo. Ne bi želel predvidevati teh razprav, rad pa bi dal samo svojo oceno, ki je v tem, da je prav, da se da še pika na i.

Novinarka: So se predstavniki vlade z vami kaj o tem pogovarjali, so se posvetovali mogoče, vejo že za to vaše mnenje?

Dr. Danilo Türk: Jaz sem svoje mnenje v preteklosti velikokrat izrazil. To moje mnenje ni nobena skrivnost. Nismo pa se posebej pogovarjali v tem času o posameznih potezah. To je navsezadnje stvar vlade. Vlada je tista, ki vleče diplomatske poteze in verjamem, da se bo odločila prav po razpravah, ki jih še eventualno potrebuje.

Novinarka: Tukaj je neka napaka. Očitno s slovenske strani je bila narejena ali pa zamujena priložnost mogoče, da tega še doslej nismo naredili. Kdo je za to odgovoren? Vsa zunanja politika doslej verjetno, vključno s to vlado ali kako?

Dr. Danilo Türk: Predlagam evolucijsko, razvojno razlago. Namreč, če se v preteklih obdobjih kakšna od obveznosti ali kakšna od naravnih potez ni izvršila, ni nič narobe, če se to naredi nekaj kasneje. Vprašanja, kot jih postavljate, ki zadevajo morebitno preteklo odgovornost, niso prvenstvena vprašanja. Prvenstveno vprašanje je, kako želimo našo voljo do konca izoblikovati in tudi formalno izraziti.

Novinarka: In zdaj bi bilo smiselno to narediti?

Dr. Danilo Türk: Verjamem, da bi bilo v teh časih in neki bližnji prihodnosti prav to storiti.

Novinarka: Sicer se vi dobite v petek s predstavniki slovenske manjšine?

Dr. Danilo Türk: Imam sestanek z eno od organizacij Slovencev na Koroškem in verjetno bomo tudi o teh vprašanjih govorili takrat, kot je običaj. Na vseh sestankih s predstavniki koroških Slovencev se govori o Avstrijski državni pogodbi, o uresničevanju posameznih določil te pogodbe in seveda računam, da bom o tem govoril. Rad bi pa posebej opozoril, da gre tudi za določene pomembne vsebine, ne samo za dvojezične topografske napise, gre tudi za vprašanje s kakšno vizijo naj se razvija dvojezično šolstvo na Koroškem. Tu neki rezultati so, nek napredek je bil dosežen. Je pa še prostor in možnost razvijati stvari naprej in rad bi, da se o teh možnosti tudi bolj ustvarjalno pogovarjamo.

Novinarka: Lahko pa rečemo, da je ADP za slovensko manjšino in za Slovenijo ključnega pomena, da je to pomembna zadeva?

Dr. Danilo Türk: Seveda je pomembna zadeva. Pomembna zadeva je za vse, tudi za Avstrijo. To je del ustavne ureditve Avstrije. Avstrija je z odločbo ustavnega sodišča potrdila potrebo po dodatnih dvojezičnih napisih. To odločbo je treba izvesti kot v vsaki ustavno urejeni državi. Treba je razumeti, da ima vsaka ustavna država tudi kakšen problem pri izvajanju ustavnih odločb. Tudi pri nas, kot veste, imamo tu in tam kakšen problem. Ampak okoliščina, da je po poti ustavnega sodstva prišlo do zelo jasnih odločitev, ki zahtevajo tudi jasno izvedbo, kaže, da gre za pomembno pravno vprašanje. Pravno vprašanje, ki ima svojo politično razsežnost, ampak njegovega pravnega značaja in pravne pomembnosti nikakor ne smemo zmanjševati.

Novinarka: Mogoče samo še to. Bi Slovenija zaradi teh stališč Avstrije, da nismo naslednica, morala kakorkoli protestirati, uradno, s protestno noto?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da ne. Gre za to, zdaj je obdobje razprave in v tej razpravi so različna mnenja. Tisto, kar je treba v Sloveniji napraviti, je dokončno izoblikovanje in formalizacija njene volje.