Predsednik na mednarodni konferenci "Zdravstvo brez meja"

Bled, 25.10.2012  |  govor

Otvoritveni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na mednarodni konferenci "Zdravstvo brez meja"
Bled, 25. oktober 2012


Spoštovani,

mineva trideset mesečni rok za implementacijo Direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Torej je minilo dovolj časa, da na tej mednarodni konferenci "Zdravstvo brez meja" odgovorite na mnoga vprašanja v zvezi z direktivo, da izostrite njene cilje in strategijo.

Direktiva je pomembna listina, ki odpira nove dimenzije celovitega sistema zdravstvene obravnave v okviru Evropske unije. Z njo se bolj enotno urejajo pravice pacientov pri dostopu do zdravstvene oskrbe izven svoje države. Direktiva je vsem članicam naložila, da sprejmejo tiste ukrepe, ki so nujni za zagotavljanje varnega, visoko kakovostnega, učinkovitega, dostopnega in finančno stabilnega sistema zdravstvenega varstva.

Prav je, da ob tej priložnosti ponovimo, da je zdravje ena izmed ključnih vrednot in ne pomeni le odsotnost bolezni, ampak predstavlja tudi stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Torej je zdravje povezano tudi z blagostanjem in socialno brezskrbnostjo, ki je skupna evropska vrednota. To odpira pot do pomembnih sprememb v načinu, kako mi kot evropski državljani dojemamo in uporabljamo zdravstvene storitve: manj lokalno in nacionalno, bolj raznoliko in evropsko.

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo zdravje celovit in dinamičen sistem, ki se je sposoben prilagajati vsem vplivom okolja ter omogoča posameznikom in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.

Na mestu je vprašanje, ali nam direktiva, ki se bo začela uresničevati naslednje leto, približuje vse te vidike razumevanja zdravja in ali so sistemi v posameznih državah organizirani in zastavljeni tako, da bomo zdravje razumeli kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Predvsem socialna blaginja je nedvomno skupna skrb Evrope.

Danes se srečujemo z zaostrenimi razmerami in povečevanjem izdatkov za zdravstveno varstvo. Tehnologija na področju zdravstva se razvija z veliko naglico, razvoj medicine je neverjetno hiter, spreminjajo se tudi nekatera obolenja, prebivalstvo se stara, ljudje so vedno bolj osveščeni in informirani ter tudi zahtevnejši pri iskanju najprimernejših zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov. Razmere na področju zdravstvene oskrbe se z vidika zagotavljanja ustreznih pogojev spreminjajo in izboljšujejo, vendar neenakomerno in ne povsod na najbolj primeren način.

Uvajanje novih metod in še posebej razvoj tehnologije ni vedno v ravnovesju z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Implementacija Direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu odpira zato tudi vprašanje o vzpostavitvi pravega ravnovesja med finančno vzdržnostjo in naraščajočo potrebo po zdravstvenih storitvah.

Pred nami je odločitev predvsem v tem, kako zadržati in izboljšati obstoječo raven kakovosti. Te naloge seveda ne moremo naložiti le bolnišnicam, ampak tudi politiki, zdravstvenim blagajnam, vladam, zdravstvenim institucijam, pa tudi civilni družbi in vsem, ki so dolžni skrbeti za lastno zdravje.

Večina članic Evropske unije se spopada s podobnimi problemi in pred seboj imajo skorajda enake naloge. Zaradi vseh teh razlogov moramo direktivo razumeti kot priložnost za uresničevanje nekaterih ključnih in temeljnih človekovih pravic po dostopnosti do zdravstvene storitve in primerne zdravstvene oskrbe. Ne pozabimo: vse odkar je bil kodeks človekovih pravic sprejet na mednarodni ravni, je pravica do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja ena od temeljnih človekovih pravic. Kaj je najvišji standard? Kaj je dosegljivo? To sta pomembni in težki vprašanji, ki si ju moramo postaviti in nanju odgovoriti. Direktiva ponuja okvir, znotraj katerega lahko iščemo odgovora.

V oporo nam in vsem drugim pa so mednarodno sprejeta načela kakovosti, ki določajo uspešnost zdravstvenih posegov, varnost pacientov, pravočasnost zdravstvene oskrbe, učinkovitost in enakost v obravnavi.

Direktiva omogoča uresničevanje teh načel v širšem okviru in utemeljuje pravičen in učinkovit sistem zdravstvenega varstva v središče katerega postavlja državljana, pacienta, zavarovanca z vsemi njegovimi pravicami.

Seveda se nam ob direktivi postavlja veliko praktičnih vprašanj in prav je, da jih odpre tudi ta konferenca. Za slovensko zdravstvo je še posebej pomembno vprašanje, kako smo se pripravili na opravljanje storitev za prebivalce drugih evropskih držav. Ali vidimo v tem priložnost za razvoj medicine pri nas, pa tudi možnost za opravljanje visoko zahtevnih zdravstvenih storitev pod konkurenčnimi pogoji državljanom drugih članic Evropske unije, pa tudi njihovim različnim zavarovalniškim sistemom? Direktiva bo vzpostavila tudi razumno konkurenco v širšem geografskem prostoru. Bolj razpoznavne in zanimive pa bodo tiste zdravstvene ustanove, ki jim bomo bolj zaupali, skladno z načeli večje učinkovitosti in dostopnosti. Pričakujemo lahko tudi, da se bo konkurenca razvila med zavarovalnicami. Tu se lahko skrivajo tudi pasti in tveganja za še večjo diferenciacijo, ki bo zmanjšala dostopnost revnejšega prebivalstva Evropske unije. Dostopnost pa je prvi cilj direktive. Dostopnosti na noben način ne bi smeli zmanjšati.

S sistemom akreditacij, ki jih bodo pridobile skorajda vse slovenske bolnišnice smo bližje ambiciji odprte ponudbe zdravstvenih storitev, vendar sama po sebi akreditacija ne bo zagotovila vseh pogojev. Veliko prostora za povečevanje konkurenčnosti imajo naši zdravstveni zavodi tudi v izboljšanju organizacije, v sistemu nagrajevanja, v medsebojnem povezovanju, ne samo znotraj naše države, ampak tudi s povezovanjem z sosednjimi referenčnimi bolnišnicami v okviru EU. S tem postanejo zdravstvene storitve manj lokalne, vendar jih je obenem tudi težje organizirati. To pa predpostavlja tudi spremembe v vedenju pacientov, ki so navajeni dostopa do zdravstvenih storitev na lokalni ravni.

Upam, da bo direktiva spodbudila tudi razumno povezovanje evropskih zdravstvenih in zavarovalnih sistemov, katerih rezultat naj bi bile tudi ustrezne usmerjene specializacije in sodelovanje med zdravstvenimi institucijami. Zanesljivo pa direktiva omogoča in spodbuja združevanje pri skupnih projektih, kot je na primer strategija zdravja 2020 Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.

Evropski načrt za krepitev javnega zdravja postavlja v ospredje dve pomembni izhodišči, in sicer preventivo in krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Strategija in akcijski načrt za zdravo staranje v Evropski uniji se bo moral opreti tudi na Direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, saj naj bi spodbudila evropsko sodelovanje na področju zdravstvenega varstva in pripomogla tudi k standardizaciji kakovosti v zdravstvu za vse članice Evropske unije.

Spoštovani,

dovolite mi, da izrazim hvaležnost Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za organizirano mednarodno konferenco "Zdravje brez meja". Vprašanja, ki so bila zastavljena udeležencem te konference kot so: izboljšanje kakovosti, izboljšanje razmer za uresničevanje pravic pacientov po zdravstvenem varstvu, ali smo dovolj pripravljeni za uresničevanje direktive, so prava. Razprava na tej mednarodni konferenci bo zanesljivo dala dobre in prave odgovore.

Prepričan sem, da bo poročilo vaše konference pomemben prispevek k razpravi v Evropski uniji, ki do sedaj še ni prišla zelo daleč. Običajno so odločevalci v politiki osredotočeni na druga vprašanja, tokrat na finančne teme in različna vprašanja evropske integracije. Toda pri osredotočanju na vprašanja, ki so navidez prioritetna, ne smemo pozabiti na mnogo bolj globoka in temeljna vprašanja, ki so tudi mnogo bolj pomembna za blaginjo in prihodnost evropskih državljanov.

Dobrodošli v Sloveniji. Želim vam veliko uspeha pri vaših razpravah in z veseljem bom prebral vaše poročilo. Najlepša hvala.