Izjava za medije predsednika republike dr. Danila Türka

New York, ozn, 11.2.2008  |  sporočilo za javnost, izjava

• Novinarsko vprašanje: Z generalnim sekretarjem Ban Ki-moonom sta verjetno govorila o Kosovu , podnebju in drugih mednarodnih temah. Lahko poveste kaj več o srečanju?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Najprej bi rad poudaril, da si vprašanje podnebnih sprememb zasluži veliko več pozornosti in veliko večjo prednostno obravnavo, kot je bilo to doslej. V letošnjem letu, ko se začenjajo pogajanja po konferenci v Baliju - kjer je bil sprejet akcijski načrt - je sedaj na voljo dve leti časa, da se izdela nov režim za podnebne spremembe, ki naj bi začel veljati po tem, ko se izteče Kyotski protokol leta 2012. To je izredno pomemben trenutek v zgodovini prizadevanj mednarodne skupnosti za varstvo okolja in reševanje planeta. V Združenih narodih je to tema številka ena. To je najpomembnejša tema tega časa, če govorimo o tematskih vprašanjih, ki zadevajo svet, in zato je prav, da se na začetku te obravnave to popolnoma jasno prikaže. EU je, kot veste, pred nedavnim sprejela paket ukrepov, ki daje Evropski uniji posebno mesto v teh pogajanjih, in Slovenija, ki predseduje EU v tem polletju, mora pokazati svojo privrženost temu paketu in takemu procesu pogajanj. To je bil razlog, zaradi katerega sem prišel na to tematsko razpravo v New York. Včeraj sem imel govor, ki zelo poudarja to nujnost, to prednostno naravo tega vprašanja.

Kar zadeva Kosovo, je bil pogovor med mano in generalnim sekretarjem razmeroma kratek. Problem Kosova je namreč že dolgo časa na dnevnem redu Združenih narodov in sedaj prehaja v neko novo fazo, v kateri pa so vprašanja statusa znana. Ve se, kakšne opcije so možne in tudi tu mislim, da ZN vodijo proces, ki bo privedel do sprememb. Ampak to je proces, to ni stvar, ki se bo zgodila v enem dnevu.

O datumih se govori že nekaj časa in o njih se bo še govorilo. Treba pa je razumeti, da za Združene narode samo vprašanje priznanja ni prvenstveno vprašanje, kajti priznanje je zadeva, ki se tiče suverenih držav. Te so namreč soočane s vprašanjem priznanja in te bodo morale upoštevati mednarodno prakso in mednarodno pravo na tem področju. ZN so potem v igri v zvezi z drugimi vprašanji. Z vprašanji misij mednarodne prisotnosti na Kosovu in zlasti z vprašanjem sprememb na tem področju, ki so tudi predvidene. Za ZN je to proces, ki bo zadeval prvenstveno vidik mednarodne prisotnosti.

• Novinarsko vprašanje glede zaupnih dokumentov Ministrstva za zunanje zadeve, ki so bili objavljeni v medijih ter o tem, ali ja ta tema zanimala tudi generalnega sekretarja in ali lahko to proces priznavanja neodvisnosti Kosova kakorkoli upočasni?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Generalni sekretar teh vprašanj ni postavljal in je preveč dober diplomat, da bi jih neposredno postavljal. Tako, da o tem nisva govorila. Mislim, pa da tudi te informacije niso imele bistvenega vpliva na proces, ki se tiče statusa Kosova.

• Novinarsko vprašanje: Prej ste rekli, da je priznanje Kosova vprašanje suverenih držav. Zanima me vaše mnenje, kot predsednika ene od njih, kdaj naj bi, če bi, Slovenija priznala Kosovo?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Slovenija ima tu svoja lastna pravila o priznanju. Ta postopek je treba izvesti v celoti in ne bi želel prejudicirati poteka tega postopka. Vendar pa lahko že iz tega, kako vam o tem pripovedujem, razberete, da ne vidim potrebe, da bi Slovenija bila ravno čisto na začetku. Slovenija bo izvedla postopek tako, da bo postopek v celoti izveden.

• Novinarsko vprašanje: Glede podnebnih sprememb, ali je znanost že dokončna glede vprašanja, da so posledica človeških dejavnosti? V zvezi s tem se še posebej na tej strani oceana pojavljajo določeni dvomi...

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Mislim, da je to spoznanje popolno in nepovratno ter da ni povratka v iluzije, da so človeške dejavnosti nevtralne s stališča klimatskih sprememb. Ta iluzija je odšla. Še nekaj bi dodal. Mislim, da je tudi v ZDA veliko razumevanje za to, da je potrebno napraviti odločilnejše korake v smeri zmanjševanja toplogrednih plinov. Danes je o tem govoril župan mesta New York Michael Bloomberg, ki je govoril o tem, da je v ZDA okrog 700 mest, ki samostojno izvršujejo različne omejitve, ne da bi pri tem obstajala tudi federalna politika na tem področju. Skratka, zavest o tem je zelo močna in je v ZDA zlasti razvita na dveh obalah. Na vzhodni in zahodni. To pa je seveda pomembna podlaga za nadaljnji razvoj politike, ki mislim, da se bo tudi v ZDA približala temu, o čemer govorijo Združeni narodi.

• Novinarsko vprašanje: V čem vidite pomen te tematske razprave, k čemu lahko prispeva?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Ta tematska razprava je pomembna zlasti zato, ker širi fronto tistih, ki sodelujejo v prizadevanjih za zmanjševanje toplogrednih plinov. To niso samo države. Ne zadošča, če bi bile v to vključene samo države s svojimi politikami. Tu morajo biti vključeni tudi poslovni centri, mesta. Danes je bilo zelo zanimivo slišati župana mesta New York in županjo mesta Milano ter izvedeti na primer podatek, da je polovica svetovnega prebivalstva locirana v mestih in da je ta polovica svetovnega prebivalstva odgovorna za približno 90 odstotkov toplogrednih plinov, ki odhajajo v atmosfero. Skratka, zelo pomembno je, da se mesta pri tem samostojno angažirajo. Slišali smo ideje o tem, kako mesta rešujejo zmanjševanje toplogrednih plinov in kako si lahko medsebojno pomagajo z nasveti, z izmenjavo tehničnih izkušenj in podobno. To je pomemben del tega prizadevanja. Ni vse v mednarodnih pogodbah in omejitvah, ki se določijo z mednarodnimi pogodbami. Veliko se da narediti tudi zunaj tega in ta konsultacija je bila koristna s tega stališča.

• Novinarsko vprašanje: Sir Richard Branson je danes na novinarski konferenci govoril o njegovi ideji boja proti podnebnim spremembam...

Predsednik republike dr. Danilo Türk: V tem vidim velik potencial. Zelo dobro je, da je Richard Branson prišel danes v New York. Z njim sem se pogovarjal o raznih idejah, ki jih ima in verjamem, da bomo imeli z njim veliko kontaktov tudi v prihodnje. Zelo pomembno je, da se v to prizadevanje vključuje poslovni svet in da razume, da so nove tehnologije, ki so okolju prijazne, tudi priložnost in profitabilne. Zato gre. Narobe bi bilo razumeti tovrstno tehnološko inovativnost kot omejevanje. Nasprotno, gre za nove priložnosti. Zelo pomembno je, da se uspešni poslovneži pojavljajo v tovrstnih razpravah. Glede same ideje t.i. kriznega štaba (war room), kot je g. Branson to poimenoval, je seveda vprašanje, ali bo stvar šla natančno v to smer. Menim pa, da je to koristno in Richard Branson je zelo dober, ko gre za medijsko nastopanje. Zna narediti takšno poanto, ki jo ljudje razumejo in potem sprejmejo kot svojo. Na ta način se krepi ideja urgentnosti te akcije. In seveda, ali bo to v obliki kakšnega kriznega štaba ali v drugi obliki, je vprašanje, o katerem se bo še treba pogajati. To ne gre čez noč. On je tudi govoril o tem, da bi moral na čelu takega štaba biti nekdo, ki bi bil podoben Winstonu Churchillu. Tudi to je zanimiva stvar. To si bodo mnogi ljudje zapomnili in bodo o tem razmišljali naprej. Skratka, jaz vidim to kot zelo uspešno potezo, ki vpliva na javnost. Seveda, kako bomo potem iz tega napravili kakšno praktično zadevo, pa je stvar nadaljnjih pogovorov.

• Novinarsko vprašanje o tem, ali lahko ameriške predsedniške volitve spremenijo tudi odnos Združenih držav Amerike do vprašanja podnebnih sprememb.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Kratek odgovor je "da". In seveda, kot ste lahko opazili, vsi trije vodilni predsedniški kandidati - dva demokratska in en republikanski, tisti, ki veljajo za vodilne favorite - so tudi znani po tem, da imajo naklonjen odnos do okoljske problematike in da je tudi čisto realno mogoče pričakovati evolucijo v razvoju politike ZDA do teh vprašanj. Ta evolucija tudi ne bo prišla v vakuumu, kajti veliko se je že zgodilo na ravni mest, posameznih zveznih držav ZDA, tu so civilnodružbena gibanja in tako dalje. Skratka, novemu predsedniku ne bo težko navezati nove politike na že obstoječe razpoloženje v ZDA. Tudi razpoloženje, ki obstaja v poslovnem svetu. Včeraj sem govoril na delovni večerji, kjer je bil govornik tudi nekdanji guverner New Yorka George Pataki in zelo zanimivo je, kako razvite ideje obstajajo o spremembah v avtomobilski industriji ter tudi na drugih področjih. Skratka, v poslovnem svetu je tega razmišljanja že zelo veliko in ne bi bilo dobro, da gojimo kakšen pesimizem. Takšna sprememba, takšna velika reorientacija je pravzaprav nekaj, kar ZDA potrebujejo, da ohranijo svojo podobo optimistične države, ki dela velike stvari. To je prava tema za ZDA.

• Novinarsko vprašanje o odzivu na izjave predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana ob dnevu spomina na fojbe in eksodus.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Prebral sem govor italijanskega predsednika in v njem nisem našel izrazov, ki jih omenjate. Bilo pa je ob tej priliki več drugih govornikov, ki so uporabljali različne izraze. V zaključku svojega govora je predsednik Napolitano dal nekaj tehtnih misli, ki se tičejo izkušenj iz preteklosti, ki se ne bi smele ponavljati, zato da bi Evropa imela lepšo prihodnost. Bil pa bi prepričljivejši, če bi v tem delu, oziroma sploh v govoru, omenil fašizem z imenom. Kajti fašizem je eden tistih totalitarizmov, ki so se pojavljali na začetku 20. stoletja, ki so povzročili veliko gorja in ki so privedli do nadaljnjih težav v Evropi. To je vse, kar lahko rečem o tem govoru, ki pa mislim, da je imel tehtne misli - na primer opozorilo proti poveličevanju lastne etnične ali zgodovinske identitete. Menim, da je to za Evropo važno. Evropa je gradila svojo moč ne na veličini posameznih narodov, ampak na njeni raznovrstnosti in sposobnosti delovati skupaj.