Predsednik odlikoval Mário Pozsonec in Zvezo Slovencev na Madžarskem
Ljubljana, 8.11.2010 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval:
- Mário Pozsonec za zasluge pri ohranjanju madžarskega jezika, madžarske kulture in vsestranski razvoj madžarske narodnostne skupnosti v Republiki Sloveniji ter za velik prispevek h krepitvi dobrih sosedskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko ter
- Zvezo Slovencev na Madžarskem za sistematično skrb pri ohranjanju narodne identitete porabskih Slovencev ter za krepitev kulturnega, duhovnega in gospodarskega razvoja Slovencev na Madžarskem.
|  |
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob podelitvi odlikovanj Red za zasluge Márii Pozsonec in Zvezi Slovencev na Madžarskem
Ljubljana, 8. november 2010
Spoštovana odlikovanca,
spoštovani gostje,
slišali smo uradne obrazložitve odlikovanj in moja naloga je, da spregovorim še nekaj nekoliko bolj neformalnih besed ob tej svečani priložnosti. Danes slavimo dve pomembni človeški in družbeni vrednoti – samobitnost, identiteto na eni strani in sožitje na drugi strani. Ti dve vrednoti sta tesno povezani, soodvisni, hkrati pa tudi vsaka zase in obe skupaj težko uresničljivi.
V zgodovini slovenskega naroda in v zgodovini madžarskega naroda je marsikaj takega, kar je oteževalo razvoj tako identitete kot tudi sožitja. Zgodovina je bila našima narodoma včasih prijazna, pogosto tudi neprijazna. Državne meje, ki sta jih državi dobili po volji mednarodnih mirovnih konferenc, so bile v nekaterih pogledih bolj, v drugih – mogoče celo prevladujočih primerih – manj pravične. Take politične rešitve, ki jih prinaša zgodovina, povzročijo tudi travmo, povzročijo občutek strahu, negotovost pred prihodnostjo in v takih razmerah je izjemno pomembno, kako razvijamo identiteto, kaj vidimo kot njeno bistvo in kako vidimo v razvoju identitete prostor sožitja.
V naših prostorih smo lahko že zdavnaj spoznali, kako pomemben je jezik kot osrednja prvina narodove identitete. Jezik je tisto, kar daje možnost izražanja človeškemu bitju. Jezik je tisto, kar povezuje nek narod v skupnost, in jezik je tudi tisto, kar omogoča povezovanje z drugimi. Zato je prav, da tudi ob današnji priložnosti ne pozabimo, kako pomembno je gojiti lasten materni jezik in kako pomembno je poznavanje jezika sosedov. Oboje je del identitete in oboje je del sožitja.
V naših časih smo lahko srečni, kajti politične razmere, kakršne uživamo zadnji dve desetletji, so za slovenski narod in za madžarski narod ugodne kot so bile redkokdaj v zgodovini. Sam se še osebno dobro spominjam državne meje na območju, kjer živi na slovenski strani madžarska narodnost in kjer živi na madžarski strani slovenska narodnost, in časov, ko je ta meja izredno grobo, surovo razsekala ozemlje in otežila vsakršno komunikacijo. Takrat so bili potrebni resni napori, plemenito prizadevanje, veliko dela, da se je ohranilo pravo razumevanje pomena identitete in jezika in da se ni izgubila vera v sožitje, za katerega smo vedeli, da bo doživelo tudi boljše čase.
Ti boljši časi so prišli in so zdaj tu. Danes živita slovenski in madžarski narod skupaj, v Evropski uniji. Državna meja je praktično odpravljena. Obstaja seveda kot politična črta, ne obstaja pa več kot ovira za komunikacijo med ljudmi. Prostor, katerega skupaj naseljujemo, je postal prostor, ki omogoča živahen razvoj identitete vsakega od obeh narodov in nove prostore sožitja, take, kakršne v preteklosti nismo imeli.
Prav je, da te prostore izkoristimo in prav je, da vemo, da imamo ljudi, ki so privrženi temu in ki so s svojim delom dokazali, da to znajo.
Profesorica Mária Pozsonec je to svojo privrženost identiteti in sožitju izkazovala vse svoje življenje in temu izkazuje privrženost tudi danes – s svojim delom na pedagoškem področju, s svojim političnim delom in s svojim stalnim prizadevanjem za boljše kulturno in vsakršno drugo življenje madžarske narodnosti.
Zveza Slovencev na Madžarskem je dokazala, da z osamosvojitvijo od nekdanje Demokratične zveze južnih Slovanov ni prizadejana škoda nikomur, nasprotno, da so se tu odprli novi prostori in nove možnosti uveljavljanja identitete in sožitja. In z vsemi dejavnostmi, ki nikakor niso bile omejene samo na kulturo v ožjem pomenu besede, je pomagala k temu, da ima danes sožitje nove priložnosti in nove razsežnosti.
Zato je dobro, da današnjo priložnost razumemo tudi kot trenutek optimizma. Tako Slovenci kot Madžari lahko gledamo v prihodnost z optimizmom, zaupanjem vase, v svoje dosedanje dosežke in v boljšo prihodnost. Sam bi k temu dodal, da bom čez dva dni ponovno uradno obiskal Republiko Madžarsko, da bom imel priložnost pogovoriti se z vodilnimi predstavniki te prijateljske sosednje države, članice Evropske unije in Nata, in da bom imel še posebej veliko veselje srečati se z delom intelektualne elite Madžarske v Szegedu.
Vse to izkazuje duh našega časa. Naš čas je dober čas, zato bodimo optimistični in zato je prav, da danes v tem duhu optimizma še enkrat izrečemo zahvalo današnjima odlikovancema, prof. Márii Pozsonec in Zvezi Slovencev na Madžarskem, in da jim zaželimo še veliko dobrega v prihodnje. Hvala lepa.