Intervju za revijo Slovenska vojska

Ljubljana, 15.5.2009  |  intervju

Več je treba govoriti o pozitivnih dosežkih

Novinarka: Meta Grmek

Slovenska vojska danes praznuje 18. obletnico delovanja. Če bi njen razvoj primerjali z razvojem človeka, bi lahko rekli, da je postala polnoletna. Od vstopa prvih slovenskih nabornikov v učna centra na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru 15. maja 1991 je SV podobno kot mladostnik prešla številne mejnike v svojem razvoju. Pogoste reorganizacije vojske odražajo njen temperamenten razvoj, od pogumnih odločitev in odličnega odzivanja na dogajanje med osamosvajanjem Slovenije, prilagajanja Natovim standardom in sodobnim spoznanjem obramboslovja do odločitve o prehodu na poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo. Letos Slovenska vojska praznuje peto obletnico članstva v Natu, kar dvanajst let pa njeni pripadniki aktivno in zelo uspešno sodelujejo v mednarodnih operacijah in na misijah. O razvoju vojske v Sloveniji, o njeni povezanosti in vključenosti v civilno okolje ter o aktivnostih za vzpostavljanje in ohranjanje miru v širši mednarodni skupnosti smo se ob prazniku SV pogovarjali z njenim vrhovnim poveljnikom in predsednikom RS dr. Danilom Türkom.


Po letnem srečanju vrha MO konec marca o stanju pripravljenosti SV ste ocenili, da je ta boljša kot lani. Kje vidite najpomembnejši napredek in čemu moramo zdaj nameniti največ pozornosti, da bi, kot ste dejali, "z manj dosegali enako ali več"?

Kot eno izmed pomembnejših ugotovitev ocenjujem ustavitev negativne težnje povečevanja števila tistih, ki so se odločili zapustiti SV. To se mi zdi zelo pomembno, kajti prevelika fluktuacija kadra v kratkem obdobju ne omogoča oblikovanja enot in doseganja operativnih zmogljivosti. Prav tako je bila dosežena načrtovana zmogljivost lahke bataljonske bojne skupine in povečal se je obseg premestljivih sil. Zadovoljen sem tudi z obsegom udeležbe enot SV v operacijah kriznega odzivanja, predvsem pa z rezultati, ki jih pripadnice in pripadniki SV dosegajo. Uresničuje se tudi načrtovani proces integracije v Natove vojaške strukture, kar ima pozitiven vpliv na delovanje v večnacionalnem okolju. Torej, z doseženimi rezultati sem zadovoljen, ob tem pa želim poudariti, da preradi izpostavljamo le negativnosti. Več je treba govoriti o pozitivnih dosežkih, kar pa seveda ne pomeni, da moramo o slabostih molčati. SV prav v teh dneh slavi svojo polnoletnost in je v otroštvu ter puberteti dosegla zavidljive rezultate, na katere smo lahko ponosni.

Lani je bila ena največjih težav premajhen dotok novega kadra, letos pa se je ta težnja vsaj ustavila, prav tako težnja odhodov iz SV. Gre predvsem za posledico recesije ali prej za kakovostne spremembe v sistemu?

Menim, da te spremembe ni mogoče v celoti pripisati le recesiji, vsekakor pa je res, da je že in bo verjetno še vplivala na dotok kadra tudi tistih, ki ostajajo brez stalne zaposlitve. Še naprej se je treba truditi zadržati pripadnice in pripadnike SV v njeni sestavi ter narediti SV še bolj zanimivo za zaposlitev. S sprejemom Zakona o službi v Slovenski vojski so bile uveljavljene nekatere rešitve, ki so prav gotovo imele pozitiven vpliv na kadrovskem področju. Očitno bo treba iskati nove rešitve, ki bodo vzpodbudno vplivale na tiste, ki jih zaposlitev v SV zanima.

Verjamem, da lahko z dodatnimi prizadevanji storimo še marsikaj, kar bo izboljšalo razmere na tem zelo pomembnem področju. Včasih lahko z na prvi pogled nepomembnimi dejanji, kot so bolj prijazen odnos do kandidatk in kandidatov za zaposlitev in z učinkovitejšo obravnavo njihovih vlog za zaposlitev, storimo veliko. Treba je razmisliti tudi, ali smo storili vse, da bo prostovoljno služenje v SV zanimivo, ali je število tistih, ki se odločijo za tak način uresničevanja svojih pravic, zadovoljivo in ali ne bi lahko bilo večje. Ob tem velja poudariti, da SV popolnjuje tudi poveljstva in enote pogodbene rezerve, poleg tega je treba vzpostavljati nenehno zanimanje za SV.

Za učinkovito delovanje obrambnega resorja bo v naslednjih letih mogoče še najbolj do zdaj pomembna kakovost upravljanja kadra. Pri tem ne gre le za vstop ustreznega števila ljudi v sistem, temveč za zadržanje uspešnega kadra in njegovo razporeditev na delovna mesta, ki bi morala biti smiselno sistemizirana brez podvajanja dela, za jasno načrtovane in pregledne karierne poti, odpravo kadrovskih neskladij, tesnejše povezovanje s civilnim okoljem itn. V tako neprožnem sistemu se zdi, da je v enem ministrskem mandatu takšne spremembe težko doseči, čeprav se je ekipa MO s projektom SPOR zelo resno lotila dela, ministrica pa je po zamenjavi načelnika GŠSV napovedala spremembe obsega in strukture SV.

Naša vojska bo tudi v prihodnje bistveno odvisna od človeškega dejavnika in skrb za njeno kadrovsko vzpostavitev je ena izmed temeljnih nalog v vojski. Skrbeti je treba za etičnost in dobre medosebne odnose, krepitev tovarištva in spoštovanje osebnosti ter dostojanstva pripadnic in pripadnikov SV. Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil nameravam prav tem vprašanjem namenjati največ pozornosti tudi v prihodnje. To so namreč naloge, ki bodo dolgoročno zagotavljale kakovost SV in s tem tudi čvrstost slovenske države.

Danes ne moremo več trditi, da so obrambne sile neprožne, kajti obdobja množičnih vojsk, ki so imele poudarjen značaj neprožnosti, so minila. Tudi naše obrambne sile so doživele velike spremembe in SV je celo manjša od tiste, kakršna je bila predvidena v dolgoročnih dokumentih. Vrstile so se številne reorganizacije, različne po vsebini in obsegu. Veliko vojakov in častnikov se je preizkusilo v operacijah kriznega odzivanja. To govori v korist temu, da ta neprožnost v Slovenski vojski le ni resničen problem, strinjam pa se z vašo trditvijo v zastavljenem vprašanju glede nujnosti ustrezne organiziranosti, jasno načrtovanih in preglednih kariernih poti ter, kar je najpomembneje, z odpravo kadrovskih neskladij. Zato opozarjam, da obrambni resor ne "živi" le en mandat in je odgovornost za neprekinjenost vodenja in realizacijo v parlamentu in vladi sprejetih dokumentov zelo resna.

Ob letošnjem rebalansu proračuna je vlada obrambnemu resorju odvzela 6,6 odstotka načrtovanega denarja. Ministrica je že opozorila, da predstavljajo dodeljena sredstva spodnjo mejo, ki še omogoča varno in učinkovito delovanje SV. Smo po vaši oceni na spodnji ravni potrebnih sredstev za učinkovito delovanje SV?

Želel bi poudariti posebnost razmer, ki jih je povzročila gospodarska kriza, ki je zajela tudi Slovenijo, zato je iskanje ustreznih rešitev za blažitev posledic krize nujno. Iz tega izhaja tudi moja izrečena zahteva, da smo v obdobju, ko je treba z manj dodeljenimi sredstvi narediti enako ali več, kot nam je to uspelo do zdaj. Seveda moramo biti pozorni, da v tem hitenju po iskanju rešitev ne zaidemo predaleč, da bi ogrozili našo obrambno sposobnost ali varnost naših pripadnic in pripadnikov. Današnji globalizirani svet je zelo dinamičen, spremembe so hitre in vseobsežne. Včeraj še hladna vojna, danes mednarodni terorizem, podnebne spremembe z naravnimi nesrečami, gospodarska kriza, pojav novih bolezni.

Kaj in kdo nas bo ogrožal jutri? Ta razmišljanja zahtevajo pozornost in odgovore tudi v obdobju, ko bo za obrambno področje namenjeno manj denarja, zato je pomemben ponoven razmislek o možnih rezervah. Povsem zaupam odgovornim na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski, da bodo našli ustrezne rešitve.

Kako bo zmanjšan obrambni proračun vplival na razvoj SV ob že navzoči težnji upočasnjenega opremljanja?

Uresničevanje dosedanjih obrambnih proračunov zahteva temeljito analizo, saj obseg porabe denarja v preteklem letu ni bil najboljši in ni veliko prispeval k doseganju načrtovanih operativnih zmogljivosti. Glede na to, da smo še vedno in verjetno še bomo v gospodarski krizi, se je treba zavedati, da bodo njene posledice gotovo vplivale na načrtovane programe celotnega obrambnega področja in ne le na programe obrambnih sil. To bo prav gotovo zahtevalo ponoven tehten premislek o do zdaj sprejetih odločitvah in o spremembi zastavljenih prednosti.

Afera glede postopka dobave osemkolesnih oklepnikov patria na državo meče slabo luč, odprtih je veliko vprašanj. Smo v Sloveniji dovolj strokovni in nepristranski, da se izkažemo kot pravna država?

Ne bi želel prehitevati z ocenami glede postopkov v projektu osemkolesnikov. Tudi sam menim, da je ta načrtovana zmogljivost izrednega pomena za SV, čeprav je že zdaj jasno, da ne bo dosežena v načrtovanem obdobju in ne bo takšna, kot je bila predvidena na podlagi razpoložljivih sredstev, zato bo temeljita analiza, o kateri sem govoril, še kako potrebna. Sicer sem prepričan, da smo dovolj strokovni in tudi nepristranski pri reševanju zahtevnih vprašanj, ki niso vezana le na obrambno področje.

Ministrica odločitve glede posla še ni sprejela, vendar bo ta vplivala na stopnjo bojne moči enot SV, pri čemer je že jasno, da ciljev sil, za katere smo se dogovorili z Natom, ne bomo mogli pravočasno doseči.

Doseganje ciljev, za katere smo se dogovorili z zavezništvom, ni pomembno le zaradi zavezništva, temveč predvsem zaradi nas, naše verodostojnosti kot odgovornega člana družine, ki se imenuje Nato, zaradi naše nacionalne obrambe in seveda varnosti vseh nas. Ob hitrih spremembah v globalnem in tudi našem neposrednem okolju se tudi vsebine ciljev spreminjajo ter prilagajajo novim razmeram. Seveda ni dobro, če se nekateri temeljni cilji ne dosegajo, kot je bilo dogovorjeno in kot smo se sami zavezali. Prepričan sem, da bo tudi z zavezništvom dosežen ustrezen dogovor in najdena najboljša rešitev, ki bo omogočala uresničitev nalog SV tako v mednarodnem okolju kot tudi za potrebe nacionalne obrambe.

Letos je peto leto slovenskega članstva v Natu. Kakšen vpliv ima članstvo na razvoj SV in naše varnostno okolje?

Z našim članstvom v Natu smo bili v preteklih petih letih priča številnim pomembnim spremembam. Ni se povečala le aktivnost Slovenije v operacijah kriznega odzivanja, temveč tudi njena vloga pri krepitvi mednarodnega miru. Tako je SV vstopila v položaj, v katerem ima obveznosti braniti domovino in prispevati k svetovnemu miru. Nalog iz slednjega je vedno več, o neposredni obrambi domovine pa je vedno manj besed. To je po svoje naravno, saj je v sodobnih razmerah obramba domovine najbolj uspešna, če nam uspe utrditi mednarodni mir tako, da se potreba po neposredni obrambi domovine niti ne bo pojavila. Poleg tega je Nato s svojimi standardi in metodami pomembno sooblikoval razvoj naših obrambnih sil.

Vlada je v začetku aprila sprejela odločitev, da bo DZ sodeloval v razpravi pred sprejetjem vladne odločitve glede sodelovanja Slovenije v določeni mednarodni operaciji in na misiji, prav tako naj bi MO, MZZ, MNZ in MG tesneje sodelovali pri napotitvah in oblikovali celostno strategijo sodelovanja Slovenije. Kako ocenjujete poskus širše razprave in oblikovanje strategije, ki nastaja, ko varnostne organizacije težijo k večsegmentnosti sil v MOM?

Naj se najprej ponovno zahvalim vsem tistim pripadnicam in pripadnikom SV, ki z visoko stopnjo odgovornosti vestno opravljajo svoje naloge v operacijah kriznega odzivanja. Ta način delovanja postaja ena najpomembnejših oblik uporabe oboroženih sil. Tak položaj je treba pričakovati tudi v prihodnje.

Prav zato je širša razprava o sodelovanju Slovenije v operacijah kriznega odzivanja koristna. Javnost ima pravico in celo mora vedeti, kje in v kakšni operaciji bodo sodelovale njene obrambne sile. Tudi razprave v različnih parlamentarnih odborih, predvsem v odboru za obrambo in v odboru za zunanjo politiko, so nujne, čeprav odločitve o udeležbi sprejema vlada RS.

Razmišljati moramo tudi o prihodnosti operacij in vloge Slovenije v njih, zato sta posveta, ki sta potekala v organizaciji treh ministrstev, in sicer za obrambo, za zunanje zadeve ter za notranje zadeve, prav gotovo prispevala k temu razmisleku in rezultati nadaljnjih posvetov bodo, tako sem prepričan, prispevali tudi k nastanku nove celostne strategije.

Katere dejavnike bi morali pri izbiranju MOM upoštevati oziroma kje vidite strateške interese Slovenije in v kakšnem obsegu naša država zmore sodelovati?

Ta sta prav gotovo Zahodni Balkan, kjer smo že danes ustrezno zastopani, in Afganistan. Res je, da smo med 42 državami, ki sodelujejo v Afganistanu, najšibkeje zastopani, kar ni nujno slabo. Pomembno je, da je naš vojak usposobljen specialist, ki je učinkovit v najtežjih razmerah, in takšni vojaki s svojim znanjem, izurjenostjo in dobro opremo nadomestijo obsežnost oziroma količino.

Razvijati bomo morali potrebno specializiranost in skrbno razmisliti o koncentraciji ter nameščanju naših sil na območjih, opredeljenih v prednostnih nalogah naše zunanje politike.

Slovenija bo letos na misijo nizke intenzivnosti na Kosovo prvič predvidoma napotila 40 pripadnikov pogodbene rezerve SV. Kako ocenjujete to odločitev MO oziroma kakšen je njen pomen za SV?

To je pomembna odločitev, ki bo po moji oceni vplivala tudi na prihodnji obseg in strukturo Slovenske vojske. Seveda bo treba poskrbeti za ustrezno usposobljenost in izurjenost tistih pripadnikov pogodbene rezerve, ki se bodo za ta korak odločili. Tudi z delodajalci bo treba najti ustrezne rešitve za nekatere nejasnosti glede njihovega pravnega statusa, ki še ni popolnoma določen. Ob kakovostnem aktivnem jedru Slovenske vojske postaja pomen pogodbene rezerve vedno večji. Rezervist je tudi neposredna vez med vojsko in civilno družbo, s tem pa bosta družbena nujnost in koristnost Slovenske vojske še izrazitejši. S to strukturo se bodo določena znanja in veščine prenašali tudi na širše prebivalstvo, ki si bo, če bo treba, lahko do določene mere pomagalo tudi samo.

Odnos javnosti glede sodelovanja SV na misijah ni tako pozitiven, kot je do SV kot institucije. Zakaj?

Zelo pozorno spremljam odnos javnosti in gibanje javnomnenjske podpore sodelovanja RS v operacijah kriznega odzivanja. Ta podpora je odvisna od marsičesa in mislim, da bomo z boljšim obveščanjem javnosti o pripravah na odločitev, kje in v katerih operacijah bo Slovenija sodelovala, ter z razpravami v različnih parlamentarnih telesih to podporo lahko izboljšali. Seveda je najbolj pomembno, kako bodo naše pripadnice in pripadniki v operacijah uspešno opravljali svoje naloge, ki so vsak dan bolj zahtevne. Če bodo še naprej tako uspešni in imeli tak ugled med prebivalstvom na območjih, kjer poteka operacija, in bodo uspešno sodelovali tudi z drugimi udeleženci operacij, potem bo tudi podpora naše javnosti ustrezna.

Vrhovni poveljnik, pripadniki SV z zadovoljstvom opažajo, da vas zelo zanima delovanje Slovenske vojske, da ste obiskali več vojašnic in da ste se z mnogimi pripadniki tudi pogovarjali. Slovenska vojska na današnji dan praznuje 18 let, veliko mejnikov je bilo v njenem razvoju in sami ste dejali, da je smiselno ponovno razmisliti o pristojnostih vrhovnega poveljnika SV. Kje vidite možnosti in priložnosti za konstruktivno širitev pomena tega instituta?

Vedno sem vesel, ko imam priložnost srečati se s pripadnicami in pripadniki SV. Zelo cenim njihovo delo, ki je zahtevno in ga velikokrat opravljajo tudi v življenjsko nevarnih okoliščinah. Zato ob tem pomembnem jubileju, osemnajstletnici SV, želim njenim pripadnicam in pripadnikom izreči zahvalo ter čestitke za ves trud in njihov prispevek k obrambni sposobnosti naše domovine.

Glede vloge in pristojnosti predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil bi želel ponoviti, da določbi, zapisani v naši ustavi, ki urejata vrhovno poveljevanje obrambnim silam, ni treba spreminjati. Res je, da so se razmere, ki vplivajo na obravnavo tega vprašanja, od sprejetja ustave do danes bistveno spremenile, zato menim, da je zdaj, ko v obrambnem sistemu pripravljajo nove strateške dokumente in spremembe Zakona o obrambi, priložnost doreči tudi to vprašanje. V preteklih osemnajstih letih je bilo pridobljeno veliko izkušenj in tudi sam bom z veseljem sodeloval pri iskanju najboljših rešitev.