archived page

Intervju za Četrto radijsko mrežo (Radio Velenje)

Velenje, 21.1.2010  |  intervju


ikona avdioIntervju za 4. radijsko mrežo - Radio Velenje

Vir: Radio Velenje


Mira Zakošek (voditeljica): Danes v studiu Radia Velenje in v četrti mreži na frekvencah nekomercialnih radijskih postaj Slovenije gostimo predsednika države, gospoda dr. Danila Türka. Dobrodošli med nami in na naših frekvencah.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.

Mira Zakošek: Predsednik bo z nami tričetrt ure. Najprej bom z njim kramljala Mira Zakošek, potem pa se boste z njim po telefonu lahko pogovarjali tudi vi. Vprašanja, ki ste nam jih že poslali, sem skušala vključiti v pogovor. Telefonski številki Radia Velenje sta 03 897 50 03 in 03 897 50 04, aktualni bosta čez približno pol ure. Gospod predsednik, kar nekaj aktualnih tem je v zadnjem obdobju v naši domovini, do katerih imate svoje stališče, ki mu je zagotovo vredno prisluhniti. Toda kljub temu je morda prav, da besedo najprej odmeriva trenutno največji svetovni tragediji, tragediji, ki je prizadela Haiti. Kot dolgoletni visoki funkcionar OZN Haiti dobro poznate. Katastrofa se je tam dobesedno napovedovala. Pa mislite, da bi jo z ustreznejšo svetovno politiko lahko vsaj omilili?

Dr. Danilo Türk: Vedno je tako, da bi se lahko humanitarna pomoč organizirala bolje. Verjetno je tudi pri sedanjih aktivnostih na Haitiju kar nekaj kritike. Slišali smo, na primer, kritiko, da nekatere vrste zdravil niso prišle pravočasno do pacientov. In vse to je problem. Ampak mislim, da je vendarle glavna problematika Haitija starejša. Problem Haitija je, da je država tam izredno šibka in da je bila politična elita dolgo neodgovorna pri vodenju države. Zato je prišlo do popolnega razsula, do tega, da varnost ni zagotovljena pri organizaciji pomoči in razdeljevanju te pomoči in da so problemi veliko hujši, kot bi bili v kateremkoli drugem kraju na svetu. Seveda je bilo nepojmljivo, da bi prav Haiti prizadel tako močan potres, kot se je to zgodilo. Ampak nesreče se ponavadi kopičijo in v tem primeru imamo opravka z dvema problemoma. Najprej z izjemno šibko in slabo vodeno državo, kjer je bila mirovna operacija že prej, zaradi varnosti, ki ni bila zagotovljena na Haitiju, in sedaj to izjemno močno katastrofo, ki jo je povzročil potres. Mislim, da je bila v glavnem, če gledamo celoto, mednarodna akcija hitra in kolikor je bilo mogoče dobro organizirana. Vendar, gotovo so bile tudi pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti.

Mira Zakošek: Kaj pa lahko storimo mi, da bo stiska tamkajšnjih ljudi manjša?

Dr. Danilo Türk: Slovenija je del Evropske unije, Evropska unija je takoj napovedala veliko pomoč in tu bo daljše obdobje potrebno storiti marsikaj za ekonomsko pomoč, za obnovo države, za novo zgraditev države. Slovenija bo imela v tem okviru možnost prispevati več, zaenkrat je naš prispevek zelo majhen. Vlada je prispevala 50 tisoč evrov in 25 šotorov. To je za prvo silo, bolj kaplja v morje in verjamem, da bo v prihodnje možno storiti kaj več v okviru Evropske unije in da bo tudi možno, da bi lahko bili naši ljudje, ki imajo občutek za pomoč sočloveku, vključeni v ustrezne humanitarne aktivnosti na nevladni ravni. Verjamem, da bi bilo dobro tudi razmisliti o tistih prostovoljcih in prispevku prostovoljcev, ki so pripravljeni oditi na Haiti v programe, ki bodo nastali kasneje. O tem velja razmišljati danes, je pa še prezgodaj za kaj bolj preciznega.

Mira Zakošek: Srhljive pa niso le zgodbe, ki jih povzročijo naravne ujme. Morda še težje razumljive so tiste, ki jih povzročamo mi sami, recimo vojne. Vojna zaradi prevlade nad določenimi območji, naravnimi viri, ljudmi. Javno mnenje je vse manj naklonjeno utemeljitvam, ki so pripeljale do vojne v Iraku. Pa tudi vojna v Afganistanu žanje vse manj razumevanja. So takšni posegi res potrebni?

Dr. Danilo Türk: Med vojnama v Iraku in Afganistanu je precej velika razlika. Za vojno v Iraku ni bilo niti dobrega razloga, niti vojaškega niti političnega, in nobene pravne podlage. Naše prisotnosti v Iraku ni več. Dva častnika, ki sta bila nekoč na bilateralni pomoči, sta bila poklicana nazaj že pred časom. Kar zadeva Afganistan, je položaj drugačen. Tamkajšnja oborožena akcija je pomenila dejanje samoobrambe in je bila tudi v polni meri avtorizirana v Združenih narodih. Združeni narodi so dali osnovo za vojaško akcijo leta 2001. Slovenija je z vstopom v Nato, leta 2004, sprejela tudi obveznost vključitve v mirovne operacije Nata. In ena od njih je Afganistan. Se pravi, naša prva odločitev je bila leta 2004. Sedaj je treba razmisliti, kako naprej. Verjamem, da je najvažnejše priti do prave politične poti, kajti problem Afganistana je v svojem bistvu političen in politično ga je treba reševati. Vojaška pomoč je lahko koristna samo, če se navezuje na dobro politično aktivnost. Zaenkrat ni garancije, da bo tako. Slovenija si mora zadržati možnost, da se iz Afganistana umakne tudi samostojno. V tem času je še prezgodaj za konkretno odločitev. Slovenija je del zavezništva Nato, resno jemlje svoje obveznosti v Natu in najbolje bi bilo, da se Nato skupaj umakne iz Afganistana, v nekem doglednem času, ko bodo politične razmere to dopuščale. Če bomo ocenili, da stvari ne gredo tako, da je ta možnost popolnoma izgubljena, potem bo Slovenija morala odločati samostojno in se odločiti za umik samostojno.

Mira Zakošek: Še eno svetovno dogajanje se nas živo dotika - ekologija. Spremembe v okolju, ki jih vidimo, ki jih čutimo, nas gotovo navdajajo vsaj z nelagodjem. Odgovore seveda pričakujemo predvsem od politike, a ta se stalno izmika. In medtem, ko del strokovne javnosti govori, da nam tiktaka zadnja ura, najmočnejše države sveta, ki bi morale vleči voz iz blata, stojijo ob strani. Zakaj menite, da je tako?

Dr. Danilo Türk: Politika je tu dejansko v zaostanku, ne samo za javnim mnenjem, ampak tudi za gospodarskimi interesi. Zelo zanimivo je spremljati pisanja v gospodarskih revijah, ki že kažejo, da se je v svetovnem gospodarstvu zgodil odločilen premik v smeri nove tehnološke faze, ki bo manj odvisna od ogljikovodikov in ki bo bolj upoštevala okoljske potrebe, zlasti pri omejevanju izpustov vseh vrst toplogrednih plinov. Köbenhavnska konferenca je bila resen neuspeh in sedaj se mora zbrati volja, da bi v letošnjem letu, 2010, vendarle dosegli zavezujoč sporazum o omejitvah izpustov toplogrednih plinov - tak, ki bo zavezoval vse države. Ključni sta dve državi. Evropska unija tu ni problem, Evropska unija je bila tu celo med prvimi in najbolje pripravljenimi. Žal ni bila dovolj diplomatsko učinkovita in uspešna. Problem je po eni strani v Združenih državah Amerike, kjer zaenkrat še nista dovolj izdelani politika in zakonodaja, ki bi omogočali resnično prevzemanje mednarodnih obveznosti za zmanjševanje izpustov. In na drugi strani Kitajska, ki ima pomisleke zoper take zaveze zaradi svojih razvojnih potreb. Zanimivo pa je, da obe državi, tako Kitajska kot Združene države Amerike, izredno veliko pričakujeta od novih tehnologij in veliko vlagata v nove tehnologije. Verjamem, da se bo v letošnjem letu zgodil še kakšen premik in bo do tega sporazuma prišlo. Ampak odločilno vlogo bosta imeli ti dve državi. Upam, da bo, če se to zgodi, tudi Indija sledila temu toku in da imamo možnosti, da pride do sklenitve zavezujočega sporazuma in s tem seveda tudi do ukrepov, ki bodo svet naredili ekološko veliko bolj varen, kot je danes.

Mira Zakošek: Gospod predsednik, največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni nas je hudo prizadela. Gospodarstvo je v stiski, delavci pa so vedno bolj nezadovoljni s svojimi plačami in tudi s predolgimi razpravami. Mnogo je tistih, ki menijo, da vlada s svojo izstopno strategijo, v kateri bo predstavila tako nabor ukrepov ekonomske politike kot dolgoročnejše strukturne spremembe, kar nekako zamuja. Mislite, da je takšno javno mnenje preveč neučakano?

Dr. Danilo Türk: V javnem mnenju se kopičijo pričakovanja in tudi nezadovoljstvo je čutiti. Po mojem mnenju je treba vladi dati priložnost, da svojo politiko izhoda iz krize do konca predstavi. Če me sprašujete, kateri ukrepi se mi zdijo primerni za naprej, bi rekel, da je treba v tem današnjem položaju delovati tako s kratkoročnimi ukrepi kot tudi z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Naš položaj ne omogoča, da bi to dvoje ločevali. Oboje je treba planirati istočasno. Na področju gospodarstva vidim med kratkoročnimi ukrepi potrebo po večji učinkovitosti pri razpisih za evropska sredstva in zlasti selektivno pomoč države pri tistih tehnoloških posegih, ki so potrebni za to, da bodo podjetja lažje odgovorila na gibanja na trgu. Če sem malo bolj konkreten: zdaj se končuje obdobje padanja naročil na mednarodnih trgih. Naša podjetja dobivajo nova naročila. V nekaterih primerih so ta nova naročila povezana tudi s tehnološko posodobitvijo. In takim podjetjem bi bilo treba pomagati na ustrezen način, s premišljenimi kreditnimi ukrepi, mogoče tudi s kakšno bolj direktno pomočjo, ampak vse to so stvari, ki jih je mogoče kratkoročno narediti. Dolgoročno pa načrtovati tehnološke prehode. Moramo razviti tehnologije, ki nas bodo popeljale v nizkoogljično družbo. To je na gospodarskem področju. Seveda, delovati je treba na socialnem področju. Tu mislim, da je naša vlada v letu 2009 delovala dovolj dobro, da so bile njene pomoči pri čakanju, pri skrajšanem delovnem času, financiranju čakanja delavcev pravilne in so pomenile resnično zaščito. Sedaj gre za vprašanje, kako dolgo naj ti ukrepi še trajajo, kdaj jih lahko nadomestijo gospodarski ukrepi in predvsem mislim, da je treba temeljito pogledati celoto socialnih transferjev in videti, ali niso morda tu nastale kakšne nepravičnosti. Ljudje, ki so upravičeni do socialne pomoči, jo morajo dobivati. Ampak, če se izkaže, da kje take pomoči niso potrebne, je treba to spremeniti in preusmeriti pomoč tja, kjer je resnično potrebna.

Mira Zakošek: V studiu Radia Velenje in celotni mreži nekomercialnih radijskih postaj Slovenije gostimo predsednika države, gospoda Danila Türka. Gospod predsednik, želje gospodarstva in želje sindikatov so si močno vsaksebi. Višja minimalna plača jih bo najbrž še poglobila. Kaj mislite, da bi vlada še lahko naredila, da bi ublažila to težavo?

Dr. Danilo Türk: Odgovor je v procesu dogovarjanja. Vem, da ta proces ne poteka tako, kot bi si želeli. Tudi današnjo priložnost bi rad izkoristil za ponoven poziv k bolj kompletnemu dogovarjanju med socialnimi partnerji, med delodajalci in sindikati. Tu bi morali zbližati stališča. Nihče ne ugovarja potrebi, da bi minimalno plačo dvignili. Vprašanje je, do kakšne višine in v kakšnih časovnih okvirjih naj se to dvigovanje minimalne plače zgodi. Tu bi moral biti napravljen še en napor, poleg tega, kar se je zgodilo doslej. Verjamem, da je treba pri tem naporu upoštevati tudi projekcije rasti v letu 2010 in kasneje, na obeh straneh. In sam bi se za to zavzel. Ne verjamem, da lahko vlada kaj več stori od tega, kar sem povedal, se pravi, da neko svojo pomoč pri socialnem dialogu. Seveda se zna zgoditi, da bo morala sama ukrepati, ampak čas še ni izgubljen za nadaljnje poskuse.

Mira Zakošek: No, naš javnofinančni primanjkljaj se je zelo povečal. Očitno trošimo več kot zmoremo, posebno še v tako zapleteni gospodarski situaciji. Kaj pa moramo v Sloveniji storiti dolgoročno, da nas podobni problemi ne bodo tako hudo oplazili?

Dr. Danilo Türk: Javnofinančni problemi so v veliki meri posledica zadolževanja. Po eni strani tistega, ki se je dogajalo že pred časom in ki je povzročilo, da je Slovenija v krizne čase stopila z določenim proračunskim primanjkljajem, kot tudi tistega zadolževanja, ki je bilo potrebno za to, da se je rešilo finančni sistem v letu 2009. Zdaj je treba napraviti programe, ki bodo zagotovili, da se javnofinančni položaj uravnoteži. Verjamem, da bi bilo v tem okviru dobro tudi nekoliko racionalizirati javno porabo. Ne mislim, da je radikalno zmanjševanje javne porabe nujno ekonomsko koristno, kajti navsezadnje je javna poraba del ekonomije, je del povpraševanja in gospodarskega delovanja pri nas. Ampak določeno realno zmanjševanje v javnih službah, zlasti v javni upravi, določeno zmanjševanje izdatkov bi bilo potrebno. Verjamem, da so tu še rezerve, da se lahko marsikaj naredi brez odpuščanja ljudi, da se lahko zmanjšajo investicije, da se lahko racionalizira poraba na načine, ki ne bodo takoj prizadeli delovnih mest. Tu bi morala vsaka ustanova na področju javnih služb narediti svoje. Verjamem, da je to dolgoročno najpomembnejše. Vemo tudi, da bodo vprašanja davčnega sistema predmet razprav v prihodnje. Ampak ne bi želel, da začnemo s tem. Bolj bi bilo pomembno, da spremenimo našo kulturo porabe sredstev v javnem sektorju.

Mira Zakošek: Veliko pričakujemo od ukrepov vlade, ampak tudi številni gospodarstveniki se niso ravno izkazali. Vi ste jim menda večkrat ponudili, da se priključijo vaši delegaciji na obiskih v tujini, pa jim je to postalo zanimivo šele sedaj, ko marsikomu že teče voda v grlo.

Dr. Danilo Türk: To se mi zdi človeško. Ljudje v dobrih časih nismo navajeni zelo močno planirati za slabe čase. To bi bilo lepo, ampak žal je treba biti realen. Sam sem v bistvu zadovoljen, da je v letu 2009 vendarle prišlo do pomembnega premika v miselnosti v našem gospodarstvu. Sedaj so vsi moji obiski v državah, ki predstavljajo tudi pomembna tržišča, dejansko pripravljeni skupaj z gospodarstvom. Ponavadi te priprave trajajo kakšna dva meseca. So zelo skrbne in temeljite. Zdaj smo že v fazi, ko smo angažirani z izvedbenimi dejavnostmi. Tako da računam, da bo vstopanje na tuja tržišča, tako za naše blago kot za naše storitve, delovalo pozitivno. Nekaj poslov je že sklenjenih, nekaj se jih še pripravlja. Verjamem, da bo celoten učinek dober in to se mi zdi najpomembnejše. Seveda ne moremo pričakovati veliko od, rekel bi, objokovanja preteklih praks. Zdaj je treba nove prakse narediti take, da bodo dale prave rezultate.

Mira Zakošek: Vsekakor. Danes so tekli pogovori o nakupu določenega deleža v enem od naših paradnih konjev, Mercatorju, tujim investitorjem. Medtem ko del naših ekonomistov pozdravlja tuje lastnike tudi v naših največjih podjetjih, drugi menijo drugače. Kam se bolj nagiba vaš pogled?

Dr. Danilo Türk: Najprej bi rekel, da so te razprave pričakovane, kajti banke, ki so zasegle del Mercatorjevih delnic v lanskem letu, ne morejo biti dolgoročni lastnik in ves čas se je pričakovalo, da bodo te delnice predmet prodaje. Mislim, da je to popolnoma prav in naravno. Pomembno se mi zdi, da so vsi postopki prodaje pregledni in v skladu z zakonodajo. Tu se mi zdi, da je potrebna glavna pozornost v tem času. Kar pa zadeva samo temeljno vprašanje, mislim, da Mercator potrebuje strateške partnerje, domače ali tuje. Najpomembnejše je, da je to strateški partner ali pa da je to več partnerjev, ki bodo resno in dolgoročno računali na Mercator. Verjamem, da bo večinski delež naš, ampak določeno resnejše vstopanje drugih partnerjev, vključno s tujimi, se mi zdi popolnoma primerno, pod pogojem, da bo to zakonito in pregledno.

Mira Zakošek: Pomudiva se zdaj še pri nekaterih bolj političnih temah. Bili ste na štiridesetem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kar precej nerešenih vprašanj ste ob tem obisku izpostavili. Nanašajo pa se na položaj Slovencev v Italiji. Nekateri so bolj, drugi manj poznani, a večina nerešenih vprašanj se vleče že leta. Podobno je v Avstriji in na Madžarskem. Se vam zdi, da smo v pogovorih s sosedami in problemih naše manjšine prepogosto premalo odločni?

Dr. Danilo Türk: Verjetno bi se lahko reklo, da nismo bili vedno dovolj odločni v teh pogledih in predstavljanju naših stališč ter tudi postavljanju naših zahtev, legitimnih, pravno utemeljenih zahtev. Vendar pa so razlike med temi tremi državami. Najprej, v Italiji so bili nekateri pomembni koraki naprej narejeni. Sam sem govoril v Kobaridu, na srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, in moram reči, da sem bil zelo pozitivno presenečen, ko sem videl, kako se je napredovalo v Beneški Sloveniji, v Špetru Slovenov, kjer je šola, ki obstaja že tri desetletja, ustvarila novo generacijo mladih in malo manj mladih, že zelo usposobljenih ljudi. To je velik napredek. In zdaj govorimo o tem, da bi moral v Špetru nastati tudi multimedijski kulturni center, ki bi bil moderen, ki bi povezoval različne kulture in dal novo perspektivo Slovencem v tem delu Italije. Ta primer omenjam zato, da bi povedal, da ni vse tako slabo. V svojem govoru sem opozoril na številna vprašanja, ki ostajajo nerešena, in kjer je potrebno zlasti, in to bi posebej izpostavil, zagotoviti bolj redno financiranje. Tu mora naša država storiti več za to, da na italijanski strani sistem financiranja ne bi bil izpostavljen nihanjem, ki jih prinaša recesija. To je glavni problem. Na Koroškem je problem v temeljih težji, ker je odnos Koroške dežele do Slovencev prej ali slej negativen in to se vidi. Dunajska vlada očitno ni pripravljena kaj večjega napraviti in to nas skrbi. To moramo ob vsaki priliki ponovno povedati. Tudi na Madžarskem se ne dogaja vse tisto, kar smo pričakovali s strani madžarske vlade. To je bilo tudi večkrat povedano, tudi na sestankih mešanih komisij, in verjamem, da se bodo tu stvari začele spreminjati. Na Madžarskem imamo nekaj indikacij, da bo šlo na bolje. Skratka, treba je videti položaje vsake od teh narodnih skupnosti, v vseh treh državah posebej.

Mira Zakošek: Kaj pa Hrvaška, ta je bila doslej težavna sogovornica, verjetno pa tudi mi nismo ubirali dobre taktike? Ocenjujete, da smo sedaj bliže konstruktivnemu reševanju odprtih vprašanj? Se vam zdi sedanji dogovor za določitev meje s Hrvaško na morju in na kopnem sprejemljiv kompromis?

Dr. Danilo Türk: Kot sem že večkrat povedal, arbitražni sporazum, ki je bil podpisan četrtega novembra in je zdaj predložen slovenskemu državnemu zboru v ratifikacijo, je dober sporazum. Podpiram ga in verjamem, da bi bilo prav, da ga ratificira državni zbor in da se ga potem dobro izvede. Mislim, da nam ta sporazum daje okvir za dobro, pravično, koristno rešitev vprašanja meje. Kar pa zadeva širšo tematiko odnosov med Slovenijo in Hrvaško, bi rekel, da je prišlo do pozitivnega premika, vendar še ne vemo, ali imamo opravka z dovolj čvrsto podlago za dolgoročno, kvalitetno in stabilno napredovanje. Tega ta čas še ne vemo. Mislim, da moramo zagotoviti dvoje. Zagotoviti moramo večje spoštovanje v medsebojnih odnosih. Tu je do premika prišlo, zlasti po zaslugi nove predsednice hrvaške vlade, ki je do Slovenije precej bolj spoštljiva, kot smo bili v preteklosti navajeni videti, doživeti odnos prejšnjega predsednika vlade. In druga zahteva je vzajemnost interesov. Drug drugega moramo poslušati in najti tisto, kar povezuje naše interese. Tega je bilo v dosedanjih odnosih premalo in ne vemo, ali bo sedaj bolje. Upanje je tu in jaz bi rad, da bi se to upanje tudi uresničilo.

Mira Zakošek: Minister Erjavec je bil precej povezan z nekaterimi nerazjasnjenimi vprašanji, najbolj odmevna je gotovo Patria, očitno pa ga bodo spodnesle smeti. Podpirate njegovo zamenjavo?

Dr. Danilo Türk: Ni stvar predsednika republike, da podpira ali zavrača kakšno zamenjavo znotraj vlade. Bolj načelno pa bi rekel, da je pomembno, da vsak minister ve, da zna oceniti, kdaj je raven zaupanja, ki ga uživa, postala prenizka. To je pomembno za opravljanje odgovorne javne funkcije, kot je ministrska, in to je zlasti potrebno na tako pomembnem resorju, kot je okoljski resor. V Sloveniji bi morali narediti več za to, da bi okoljskemu resorju dali večjo avtoriteto. Zdi se mi, da je tu nastal nek zaostanek, in rad bi, da bi ta rekonstrukcija vlade, do katere bo prišlo, ta omejena sprememba v vladi, pomagala, da bi okoljski resor dobil tisto funkcijo, tisto mesto, tisto spoštovanje, kot si ga spričo svoje vsebine zasluži.

Mira Zakošek: Kako pa, kot pravnik, ocenjujete spor med ministrom Zalarjem in državno tožilko Barbaro Brezigar?

Dr. Danilo Türk: Ocenjujem, da bi se vsi tovrstni spori morali reševati v dogovarjanju med pristojnim organi, v tem primeru Ministrstvom za pravosodje in tožilstvom. Ko sem dobil pismo vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar, nisem bil zadovoljen, ker se mi zdi, da so taka vprašanja izrazito predmet dogovarjanja med pristojnimi organi in sem to v odgovoru tudi napisal in v zvezi s tem pisal tudi vladi. Tako da bi načelno rekel, da seveda tovrstna vprašanja nastajajo v življenju, ampak jih morajo organi, ki doživijo tak razvoj, take probleme, sami reševati. Manj tega javnega obravnavanja, javnega medsebojnega obtoževanja in dialoga bo samo pomagalo in rad bi, da se to pri nas začne dogajati.

Mira Zakošek: Gospod predsednik, poslušalci so postavili kar nekaj vprašanj, tule lahko umestiva, recimo, enega. Kaj je pravzaprav pri nas narobe, kdo zataji, ko so ljudje ogoljufani, ko ostanejo brez premoženja, odgovoren pa ni nihče. To velja za razne sklade, recimo poslovni sistem Dadas.

Dr. Danilo Türk: Poslovni sistem Dadas je zgodba iz nekega obdobja, v katerem smo doživeli velike spremembe in ko so bili ljudje razočarani in njihovo zaupanje, rekel bi, grobo zlorabljeno. Kaj je naš pravni sistem dosegel v tistem času? Veliko premalo. Če so še kakšna pravna sredstva na voljo, naj se uporabijo. Če jih ni, je treba naš sistem dopolnjevati, spreminjati na tak način, da se tovrstne izkušnje ne bodo ponavljale. Vem, da so tudi ljudje v vsem tem času od teh izkušenj pridobili večjo skrbnost oziroma večjo pripravljenost z ustrezno skepso, tudi z ustreznim nezaupanjem stopati v tovrstne odnose. Nekaj smo se naučili v vsem tem času in vse to nam bo pomagalo v prihodnje. Se pravi, bolj previden odnos po eni strani in boljše funkcioniranje pravnega sistema na drugi.

Mira Zakošek: V nedeljo se boste udeležili slovesne svete maše ob umestitvi novoimenovanega ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa. Novi metropolit naj bi imel precej bolj radikalna stališča kot njegov predhodnik. Vsa Slovenija je posejana s križi in razpeli, samo v šoli ne sme biti križa, pravi. Se vam zdi, da so njegove želje upravičene?

Dr. Danilo Türk: Načeloma bi rekel, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Verjetno bomo morali v pogovoru pregledati marsikatero temo, ki je bila predmet intervjujev in javnih izjav, ki smo jih slišali v zadnjih dveh mesecih. Teh pogovorov z novim metropolitom še nisem imel. Imel jih bom po tem, ko bo umeščen, enkrat od prihodnjega tedna naprej. Kar zadeva križe, ki ste jih omenili, pa bi rekel, da križi seveda ne spadajo v javne šole. To je tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v nekem primeru, ki je bil v Italiji, ponovno potrdila. Mislim, da je tudi nadškof Stres pojasnil, da s svojim izjavami ni mislil na javne šole, ampak na določene programe, ki se izvajajo v župniščih. Skratka, tu je nastal nesporazum, ki je bil deloma že razjasnjen. Verjetno pa bodo v prihodnje še priložnosti, da se še marsikaj razjasni. Ampak naj še enkrat povem: nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, rešitve pa so vedno, tako da bi morali ljudje sesti za mizo in se pogovarjati.

Mira Zakošek: Pokrajine so tema, ki očitno zaradi raznih interesov ne more z dnevnega reda. Tudi mi smo pričakovali svojo pokrajino, ki smo jo že poimenovali Saša. Sedaj se zgodba, ki jo je skušala zaključiti že prejšnja vlada, spet ponavlja v novi luči. Ker bo to očitno bolj politično kot strokovno vprašanje, kakšna je vaša opredelitev do pokrajin?

Dr. Danilo Türk: Še vedno upam in računam, da to ne bo pretežno politično vprašanje in da bo opravljen resnično zelo dober razmislek preden se odločitve sprejmejo. V razmerah, v kakršnih smo, ne bi bilo dobro, če bi pokrajine samo kopičile birokracijo in ne bi imele jasno definirane funkcije, ampak bi povečevale državno upravo. Verjamem, da je pot do rešitve preko interesnega povezovanja občin. Tu bi morala biti zgrajena od spodaj navzgor dobra predstava o tem, kaj je lahko celovita in funkcionalna pokrajina. Tega ni povsod po Sloveniji dovolj. Tako da se sam zavzemam za to, da se s temi odločitvami ne hiti, kajti slabe odločitve nam bodo prinesle več stroškov kot koristi. Bil pa bi za to, da se pri odločitvah vselej izhaja iz dosedanjega in perspektivnega, to se pravi, pričakovanega, bodočega povezovanja občin. In tu ni opravljenega dovolj dela.

Mira Zakošek: Termoelektrarna Šoštanj, predvsem njena novogradnja, torej šesti blok, sta trenutno predmet strokovnega, vendar pa verjetno še bolj političnega razkazovanja moči. Vi podpirate to gradnjo?

Dr. Danilo Türk: Predvsem podpiram razjasnitev vseh vprašanj, ki se v zvezi s to gradnjo pojavljajo. Kot ste lahko opazili, se pojavlja več vprašanj glede transparentnosti priprav dosedanjih odločitev in še nekaterih drugih tovrstnih vprašanj, ki smo jih slišali v preteklosti. Verjamem, da se mora to razjasniti. Poleg tega pa sem že povedal, da mislim, da mora Slovenija imeti celovito razpravo o svoji energetski strategiji. Dobro moramo vedeti, kakšne so naše možnosti za naprej in kako napraviti dobro kombinacijo različnih energetskih virov. To razpravo lahko imamo v letu 2010 in sam bi se zelo zavzel za to, da bi jo v resnici imeli, kajti, če se to ne bo zgodilo, bomo imeli kar naprej napetosti okrog tega, kateri vrsti energije je treba dati prednost. Mislim pa, da je treba pogledati vse skupaj in ugotoviti, katera kombinacija nam najbolj ustreza. Seveda pa morajo imeti vsi projekti, ki se v tem kontekstu pojavljajo, zagotovljeno potrebno transparentnost in morajo biti skladni s predpisi.

Mira Zakošek: Gospod predsednik, hvala za te odgovore. Zdaj pa odpiram, tako kot sem obljubila, telefonske linije našim poslušalcem. Predsedniku lahko postavite vprašanja po telefonu 03 897 50 03 ali 03 897 50 04. Tako, pozdrav prvemu poslušalcu, prvi poslušalki. Lepo pozdravljeni.

Poslušalka: Dober večer. Tukaj Marija.

Mira Zakošek: Izvolite.

Poslušalka: Veste, kaj mene zanima? Če si zavarovan, zavarovalnica ne izplača nič, ko si imel prometno. Jaz sem imela prometno in mi niso dali popolnoma nič, ker so mi rekli, da po treh letih, mislim, prišla sem tja, pa sem vprašala, če lahko dobim tisto, kar sem bila poškodovana, ker sem zavarovana. So mi pa rekli, da naj pridem, ko bom končala zdravljenje. Ko sem prišla tja, po ...

Mira Zakošek: Gospa, jaz mislim, da bo tule predsednik bolj težko ... Lahko kaj komentirate? Samo kakšen komentar, mogoče, gospod predsednik?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da je treba vsa pravna vprašanja, ki se v zvezi z zavarovalnimi dogodki pojavljajo, rešiti s pomočjo odvetnikov. Naši poslušalki Mariji bi svetoval, da se s kakšnim odvetnikom natančno pogovori o tem problemu in da od zavarovalnice zahteva zavarovalnino. Težko pa ocenjujem položaj, ki ga ni mogoče na kratko predstaviti v enem vprašanju.

Poslušalka: Ja, potem pa še nekaj bi vprašala: če ti policisti naredijo veliko krivico, da ti avto enostavno vzamejo, pa da ga potem ne dobiš več. Kam se lahko tudi to pritožiš?

Dr. Danilo Türk: Glejte, vsekakor je spet pravna pot edina. Ne vem, za kakšen odvzem avtomobila je tukaj šlo, ampak spet se boste morali s kakšnim pravnikom o tem pogovoriti.

Mira Zakošek: Hvala lepa, gospa Marija, za tale vprašanja. Poslušalce prosim za bolj konkretna in drugačna vprašanja za našega predsednika.

Poslušalec: Prosim, hvala.

Mira Zakošek: Izvolite, prosim.

Poslušalec: Lep dober večer.

Mira Zakošek: Kdo pa je z nami?

Poslušalec: Lep pozdrav, tu pa Andrej s Ptuja. Pravzaprav, lep pozdrav gospodu predsedniku, tudi vam iz najstarejšega mesta na Slovenskem, s Ptuja.

Dr. Danilo Türk: Dober dan.

Poslušalec: Dober dan. Jaz imam eno vprašanje, če dovolite, v luči teh podnebnih sprememb, ko smo bili priča temu neuspelemu oziroma neizvedenemu sporazumu v Köbenhavnu. Pa me sedaj zanima vaš komentar, recimo, ali je sploh možen v prihodnosti kakšen dogovor, kakšen konsenz vseh držav, da bi te stvari nekako uredili, da bi vsaj omilili oziroma če že ne moremo kar odpraviti, kar se podnebnih sprememb tiče. To me zanima.

Dr. Danilo Türk: Vsekakor je možno. V letošnjem letu začenjamo z aktivnostmi, ki bi pripeljale do konference, ki je zaenkrat že planirana v Mexico Cityju v Mehiki, in tam naj bi do takega sporazuma prišlo. V začetku februarja bom sodeloval v prvi razpravi na to temo in verjamem, da bo letos veliko energije vložene prav v to, da se do takega sporazuma pride. Možnosti so, nikakor niso bile zapravljene v Köbenhavnu. V Köbenhavnu je bila zamujena priložnost, ampak priložnosti v tem letu še obstajajo.

Mira Zakošek: Morda medtem še komentarček. Govorili smo s poslušalko s Ptuja, ki sprašuje, kako naj preživi s skromno pokojnino, 430 evrov? Meni, da je delo mnogo preslabo plačano, na drugi strani pa je velika skrb za socialo, saj se marsikatera njena znanka ne odloči za zaposlitev, ker s socialo dobi celo več, kot če bi delala. Mogoče samo komentarček?

Dr. Danilo Türk: Seveda. Tudi v enem od prejšnjih odgovorov sem pojasnil, da mislim, da bi bilo treba pogledati socialne transferje s stališča, da se dajo tistim, ki jih resnično potrebujejo, in da se tu ne razsipava. Seveda, delo je treba bolje nagrajevati in te razprave, ki jih zdaj vidimo v zvezi z minimalno plačo, so ravno temu posvečene. Verjamem, da se bodo tu našle rešitve. Za socialne podpore pa bo treba, kot rečeno, opraviti celovit pregled.

Mira Zakošek: Pa dvignimo spet telefon. Lepo pozdravljeni.

Poslušalec: Dober večer.

Mira Zakošek: S kom govorimo?

Poslušalec: Čujte, tule Janez iz Prebolda. Lepo bi oba pozdravil, vas in gospoda predsednika. Bi imel pa eno vprašanje za njega in to - meni ni jasno pa še marsikateremu drugemu ne, da je potrebno eno vrsto nekih sestankov pa toliko enih shodov pa toliko, ne vem kaj, enega pregovarjanja in prerekanja, za tistih ubogih sto tolarjev, ko bi se naj ...

Mira Zakošek: Evrov.

Poslušalec: ... Evrov ... ko bi se naj plača povečala za te uboge delavce, ki ne morejo niti shajati niti, mislim, ne za umreti pa ne za živeti. Ko so pa direktorji si talali, pa tamle gor, pa tudi menedžerji pa to, čujte, ni bilo pa nobenega sestanka pa nič, ampak smo mi po luknjah izvedeli, da je to razlika, ko smo mi hodili v službo, 1-3, maksimalno je pa 1-4, zdaj je pa 1-30, 50, 100. To mene zanima, zakaj in kako in če se da to rešiti ali se ne da rešiti ali imajo zdaj tajkuni oblast v rokah? Hvala in nasvidenje.

Mira Zakošek: Odgovor bo verjetno težak. Verjetno pa lahko komentirate.

Dr. Danilo Türk: Glejte, strinjam se, da so te razlike popolnoma neprimerne in da smo šli predaleč v tej politiki, ki je menedžerske plače obravnavala kot skrivnost, kot neko stvar, v katero se ne sme posegati. Zdaj smo v položaju, ko je treba poseči na to področje in tudi določiti neke proporce. Verjetno bo tudi vlada morala o tem kaj reči, kaj bolj konkretnega: kakšni proporci so še sprejemljivi, kakšna razmerja so še sprejemljiva. Tukaj se je šlo predaleč v teh razlikah. Zavzemam se, da bi do takega dogovora prišlo oziroma do take nove politike. Kar se pa tiče prvega dela vprašanja: seveda, pri povečevanju minimalne plače je načelno soglasje podano. Zdaj gre za številke in tu, verjamem, da bo treba kmalu dokončati ta proces.

Mira Zakošek: Gospod predsednik, vaš delovnik je pogosto dolg. S temle gostovanjem v Četrti mreži slovenskih radijskih postaj posebnega pomena današnjega še ne zaključujete?

Dr. Danilo Türk: Ne, imam še eno srečanje z mediji ter poslušalci in gledalci, in to na Gorenjskem. Zdaj bom iz Velenja odpotoval na Brdo pri Kranju, kjer imajo stoto Glasovo prejo. Gorenjski glas občasno organizira take pogovore in mene so povabili na stoti pogovor, se pravi, jubilejni, slavnostni pogovor, ki pa bo seveda zelo konkreten in bo posvečen vsem problemom, o katerih sva midva govorila. Rad bi se zahvalil za pozornost naših poslušalk in poslušalcev in tudi za vprašanja, ki sem jih dobil.

Mira Zakošek: Vprašanj je seveda še veliko, tako da vas seveda pričakujemo v četrti mreži spet, mislim da, meseca junija in upam, da boste z nami. To je bil torej predsednik države, dr. Danilo Türk. Z njim sem se pogovarjala Mira Zakošek. Hvala lepa še enkrat, gospod predsednik. Prijazen večer in pozdrav iz studia Radia Velenje.

Dr. Danilo Türk: Hvala Radiu Velenje in vsem, ki ste sodelovali pri tej oddaji.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani