Predsednik republike o pobudi za razpravo o ustavnih spremembah za prihodnost

Ljubljana, 28.5.2009  |  izjava

Magnetogram novinarske konference predsednika republike dr. Danila Türka o pobudi za razpravo o ustavnih spremembah za prihodnost
Ljubljana, 28. maj 2009


Predsednik dr. Danilo Türk:

Dober dan in lepo pozdravljeni.

Danes sem vas povabil na ta pogovor z namenom, da povem nekaj o mojem pogledu na ustavo in bi rad najprej kot osnovno načelo poudaril, da kot predsednik republike spremljam ustavno prakso, razlage ustave, uporabo ustave in seveda tudi različne predloge za spremembo ustave, ki se pojavljajo v naši družbi. Spomnili se boste, da sem aprila lani nastopil v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer sem govoril o pomenu krepitve ustavno določenih institucij pri nas in se posebej zavzel za okrepitev ustavnega sodišča in tudi dal neke ideje o tem, na kakšen način bi to bilo mogoče storiti, vključno z idejami, ki bi zahtevale spremembo ustave. Ugotovil sem, da je tista iniciativa naletela na dober odmev, tako v državnem zboru kot tudi drugje. In zato sem po mojem nastopu, od nekako maja lanskega leta naprej opravil celo vrsto neformalnih posvetovanj z ustavnimi strokovnjaki, tudi z ustavnimi sodniki, tudi z drugimi, ki spremljajo delo ustavnega sodišča. Potem sem po nastopu nove vlade tudi predsedniku vlade in zlasti pravosodnemu ministru predstavil konzultacije, ki sem jih imel, in se tudi zavzel za to, da bi nova vlada dala ustrezno formalno pobudo za spremembo ustave. Ta ideja je bila načeloma sprejeta in v tem času, sedaj, približno v teh dneh in tednih, se je tudi ta pobuda začela kristalizirati v smislu možnosti, da bi vlada odprla tudi formalni postopek za spremembo ustave.

Seveda moramo tukaj ločiti dve različni fazi. Eno so neformalna posvetovanja, ki sem jih sprožil kot predsednik republike in tudi v njih sodeloval. Drugo pa je formalna pobuda, kjer je vlada po naši ustavi pristojna za tako pobudo, za takšno iniciativo. To izkušnjo sem želel predstaviti, ker je pomembna za razumevanje mojega pogleda in moje dosedanje izkušnje v zvezi z ustavo in ustavnimi spremembami.

Veste tudi, da je bilo poleg tega v zadnjih mesecih, v teku leta dni približno, v javni sferi veliko idej o morebitnih dodatnih spremembah ustave. V tej zvezi bi rad posebej izpostavil zamisel akademika profesorja Tineta Hribarja, ki je v začetku letošnjega leta sprožil zanimivo idejo o ustavi za 21. stoletje, ki je, če na kratko povzamem njeno bistvo, pravzaprav v poskusu, da se pogleda ustavno besedilo s stališča potreb, ki jih ima Slovenija kot članica Evropske unije, v okviru katere se njena suverenost definira na nek specifični način in kjer je veliko tem, ki bi po mnenju prof. Hribarja zahtevale pozornost. Ni nujno, da bi vse te teme zahtevale tudi spremembo ustavnega teksta, ampak neko resno razpravo s stališča današnjega trenutka in dolgoročne prihodnosti Republike Slovenije. O tej ideji sem govoril tudi z gospodom Gantarjem, predsednikom državnega zbora. Ugotovil sem, da ga ta zamisel zanima. On je tudi imel posvetovanja v okviru državnega zbora in verjamem, da je dovolj razlogov za to, da se neformalna razprava, posvetovanja, okrog te teme nadaljujejo. V zadnjih tednih je bilo slišati tudi druge ideje. Jaz bi v tej zvezi posebej omenil ideje gospoda Janeza Janše, predsednika stranke SDS, ki je na svojem kongresu, torej na kongresu stranke, predstavil nekaj idej v zvezi z ustavnim besedilom za naprej. Tudi te ideje so take, da zaslužijo pozornost in razpravo.

Na podlagi vseh teh izkušenj sem ocenil, da bi bilo lahko koristno, če kot predsednik republike ponudim možnost, da bi sodeloval in morda iniciiral nekaj neformalnih posvetovanj, za katere mislim, da bi bilo prav, da vključijo tako politične stranke, kot tudi civilnodružbene organizacije, strokovne organizacije, posamezne strokovnjake, da bi se v teh razpravah nekoliko bolj izkristalizirale ideje in da bi to pomagalo tudi pri opredeljevanju glede možnosti, da se v zvezi s katero od njih lahko v prihodnje tudi uvede kakšen bolj formalen postopek. Sedaj smo tu. Jaz sem o tej zadevi pisal tudi predsedniku državnega zbora, predsedniku vlade in predsednikom parlamentarnih strank. S tem smo začeli neko novo fazo posvetovanj, ki jo bom nadaljeval še naprej in v tem trenutku težko rečem kako, s kakšno dinamiko, s kakšnimi organizacijskimi oblikami bo ta proces potekal. V vsakem primeru pa je tako, da je tudi pozornost, ki jo je ta moja pobuda doživela v javnosti, eden od znakov, ki kažejo, da so teme, ki se tičejo razlage ustave, ki se tičejo razumevanja ustave in naposled tudi vprašanj, ali ustava potrebuje v kakšnem pogledu kakšno spremembo, da so te teme zanimive, vredne razprave in da je tu lahko vloga predsednika republike koristna. Tak bi bil na kratko povzetek moje izkušnje in moje pobude. Seveda, v kolikor pa imate kakšna vprašanja, sem na voljo tudi, da poskušam odgovoriti.

Marko Škrlj, Radio Slovenija:

Gospod predsednik, ste od vseh oziroma od kogarkoli izmed teh, ki ste jim poslali pismo, torej predsednikom strank, parlamenta in vlade, že dobili kakšen konkreten odgovor na vašo pobudo?

Predsednik dr. Danilo Türk:

Na moje pismo nisem dobil odgovorov v obliki pisma, so pa bili razni komentarji povedani javno in povedani iz tako, rekel bi, avtoritativnih mest, da verjamem, da izkazujejo razpoloženje, ki obstaja v strankah in v državnem zboru. Ta mnenja izkazujejo, rekel bi, v celoti gledano pozitiven odnos do mojih zamisli in zaradi tega tudi danes želim še enkrat povedati, kaj te zamisli so in tudi odgovoriti še na morebitna dodatna vprašanja, ki bi lahko obstajala.

Tanja Gobec, TV Slovenija:

Gospod predsednik, rekli ste, ustava za 21. stoletje Tineta Hribarja, tudi, da ste preučili predlog SDS. Zanimajo me stične točke, glede na to, da je na bilo na deset ustavnih predlogov SDS, bom rekla, dosti negativnih odzivov med ustavnimi pravniki, da ti niso dodelani. Predsednik vlade, ki je sedaj povabljen k temu, pa je rekel o ustavnih spremembah samo, da se jih je treba lotevati s tresočo roko.

Predsednik dr. Danilo Türk:

V vašem vprašanju je nekaj podvprašanj. Najprej bi rad pojasnil. Jaz nisem preučeval predlogov, večina teh predlogov tudi ni v taki stopnji izdelanosti, artikulacije in obrazloženosti, da bi se lahko govorilo o preučevanju. To so predlogi, ki jih poznamo, ki smo jih opazili mnogi, ne samo jaz, in seveda imamo neko prvo idejo o tem, za kaj gre. Ravno zaradi tega je potrebna malo bolj organizirana razprava. In to je tudi eden od razlogov, zaradi katerih se mi je zdelo prav, da ponudim svojo pomoč pri organiziranju te razprave. Drugič, kar zadeva predloge, ki jih je predsednik Slovenske demokratske stranke povedal na kongresu, bi rekel, da so ti predlogi raznovrstni. Teh predlogov je deset in jasno pri desetih predlogih se pride vsekakor do raznovrstnosti. Vprašanja, ki se v zvezi z njimi pojavljajo, so ravno tako raznovrstna. Kadar je več predlogov, je naravno, da se postavi vprašanje, kaj od teh predlogov sodi v ustavo, kaj pa v kakšne druge normativne akte. Kaj je bolj prioritetno in kaj je manj prioritetno itd. Skratka, vsa ta vprašanja so popolnoma legitimna, takoj ko imate več predlogov in, kot rečeno, ta zamisel jih vsebuje deset. Kar zadeva predlog akademika Hribarja, je ta popolnoma drugačne narave. Ta predlog, ta ideja pravzaprav predlaga razmislek o ustavi s stališča neke potrebe države v prihodnosti. To je druge vrste razmislek. To je razmislek, ki je nekako bolj načelnega značaja in kjer je treba še opraviti tudi presojo, v katerih točkah naj bi ta premislek privedel do spreminjanja ustavnega besedila. Morda tega pravzaprav ne bo treba storiti veliko. In seveda tudi taka razprava zahteva nekaj časa. Kar se tiče pozitivnih, negativnih reakcij na različne predloge, ki prihajajo, se mi zdi, da je to naravno v vsaki razpravi. Različni udeleženci v razpravi bodo imeli prav gotovo različna mnenja o idejah, ki se pojavljajo. Mislim, da je to tudi eden od razlogov, zaradi katerih je prav, da se poskušamo kar se da organizirano lotiti te tematike. Morda bi mogoče za dodatek rekel še nekaj glede metafore o tresoči roki. Verjamem, da so avtorji te metafore, ki so pravniki, - in to vem, da so pravniki - mislili pri tem, da je treba temeljito premisliti. Da nikakor ni ta tresoča roka nobena metafora za neodločnost ali pa omahovanje ali utrujenost ali kaj podobnega. Edini smisel te metafore je bil v prvotni formulaciji - pošteno je treba premisliti, preden se začne pisati. No in tukaj verjamem, da se bomo mnogi strinjali – ustava je besedilo, v katerega se ne posega pogosto.

Tanja Gobec, TV Slovenija:

Kaj pa izraz "druga republika"?

Predsednik dr. Danilo Türk:

Ta izraz ni ustavnopravna kategorija. To je politična kategorija, ki, razumem, na političnem kongresu deluje dobro, kako pa bo delovala v razpravah o ustavi, je pa seveda vprašanje, na katerega moramo še počakati.

Denis Sarkič, Vest:

Lep pozdrav, gospod predsednik. V enem vprašanju tri, nekako, zanima me najprej: rekli ste, vi ste že aprila seveda govorili o, nekako, razmisleku, da bi se ustava spremenila, pa vendarle, vaš del je posegel bolj v pravice ustavnega sodišča oziroma določila, ki bi okrepila ustavno sodišče. Na drugi strani, mislim, da se na ustavnem sodišču lansko leto ob obletnici ravno to ponovno ponovili pred širšim zborom. Potem ste rekli, da ste se pogovarjali s premierom, ko je nastala nova vlada. Zakaj, v bistvu, ste zamujali s tem predlogom, da vas je prehitel SDS, saj je sedaj v javnosti nekako prišlo do občutka, da predsednik sledi SDS-ovemu predlogu, ne pa nekaterim svojim. Drugo, kar me zanima, se pravi, ko ste vi govorili o ustavnih spremembah, ste se opirali na ustavno sodišče oziroma krepitev le-tega. Janez Janša ima seveda nekatere druge predloge. Še posebej izstopajo tisti, ki se tičejo volitev oziroma predčasnih volitev, tudi še nekaterih drugih vprašanj. Za te so pravniki, ustavni pravniki, tudi rekli, da peljejo v neko drugo državo, ne v drugo republiko, ampak v neke čase nazaj in tega se seveda bojijo. In na tretji strani me zanima, kakšen je vaš komentar na Franceta Bučarja, ki je izjavil, da je vse to, kar se dogaja z ustavo, nek nesmisel, da bi morali v bistvu to ustavo imeti takšno, kot je. Se pravi, jo okrepiti, ne pa razbijati. Hvala lepa.

Predsednik dr. Danilo Türk:

Najprej glede moje lanske pobude. Ta je bila zelo jasno koncentrirana na položaj ustavnega sodišča in pristojnosti ustavnega sodišča. Vendar pa ne bi rad, da se to napačno razume, kot nek tehnični vidik ustave. Kajti avtoriteta ustavnega sodišča in pristojnost ustavnega sodišča za to, da presoja resnično o najpomembnejših zadevah ustave, je kritična točka funkcioniranja celotnega našega pravnega sistema. Gre za to, da se na ta način lahko bistveno pomaga pri krepitvi avtoritete in legitimnosti vseh institucij sistema. Skratka, to je zelo skrbno premišljen in zelo koncentriran predlog. Seveda, vedeti morate, da kot predsednik republike nimam pravice do iniciative. Jaz ne morem predlagati kot predsednik republike konkretnih sprememb. Lahko pa se o njih posvetujem in če se doseže dovolj široka podpora, potem lahko tudi sugeriram vladi, ki tako pravico do iniciative ima, da to stori. To sem storil. Vlada potrebuje nekaj časa, da oblikuje svoje misli v smislu konkretnega predloga, konkretne iniciative za spremembo ustave in to je sedaj v delu. Mislim, da ni nič zamujenega. Taki procesi vedno trajajo nekaj časa. Tudi ne mislim, da je prišlo do kakršnegakoli prevzemanja iniciative od kogarkoli. Navsezadnje, tukaj je predsednik Slovenske demokratske stranke, gospod Janša, dal neke svoje predloge na drugih področjih.Tu ne gre za to, da bi nastala neka konkurenčna iniciativa, ampak je nastala neka druga, drugačna ideja. In seveda tudi o tem se je treba pogovarjati. Mislim, da se moramo v Sloveniji pogovarjati o teh rečeh odprto in, če je mogoče, tudi organizirano. Razumem tudi skrb prof. Bučarja, ki je zelo tehtno poudaril, da se v ustavno besedilo ne sme posegati brez resnično dobrega premisleka in da on ne vidi dobrih razlogov za spreminjanje ustave. Jaz bi želel tudi prof. Bučarja povabiti k takim razpravam in slišati vse njegove argumente o vprašanjih, ki bi jih ta razprava dala na površino, da bi se potem presodilo, kaj od njih je take vrste, da upravičuje poseganje v ustavno besedilo, kaj od tega pa se lahko rešuje na druge načine. To potrebujemo. Ustava je živ instrument. V ustavni teoriji poznamo to tezo o živi ustavi in seveda to življenje ustave se izraža na več načinov - v praksi ustavnega sodišča, v razlagah ustave, v razpravah o ustavi in naposled v izboru tistih vprašanj, ki pa resnično zahtevajo spremembo ustavnega besedila. Ampak, kot poznam ustavno prakso iz drugih držav, mislim, da se bo tudi pri nas pokazalo, da so tiste teme, ki se naposled prelijejo v spremembo ustavnega besedila, zelo redke, da jih ni zelo veliko. Jaz pričakujem, da se bo tudi pri nas pokazal nek tak razvoj. Ampak ne bi želel iti predaleč v tem izražanju pričakovanj, ker, kot rečeno, potrebujemo razpravo.

Suzana Lovec, POP TV:

Gospod predsednik, mene zanima najprej, kje vse po vašem mnenju bi moral v ustavi biti, o katerih temah vse bi moral potekati ta razmislek ustave. Če lahko mogoče na kratko. In kot drugo, predsednik SDS Janez Janša, včeraj ga je bilo razumeti v bistvu, da razume to vaše včerajšnje sporočilo kot nekakšno potrditev, kot podporo prav tem idejam o drugi republiki. Vemo, koalicija je zelo jasno bila izjemno kritična do teh njegovih predlogov.

Predsednik dr. Danilo Türk:

Najprej bi rekel, da tam, kjer sem že prišel do sklepa, kaj bi bilo prav spremeniti, sem to tudi povedal. Jaz ne mislim, da je katerakoli druga ideja razvita do te mere, da je tako zrela, da bi lahko govorili o spremembah ustavnega besedila, z izjemo idej, ki zadevajo pristojnosti ustavnega sodišča. Vse druge ideje so še precej bolj na začetku, so na začetku razprave. Na ta način je treba tudi razumeti moj odnos do vseh idej, ki se pojavljajo, vključno z idejami, ki jih je razložil gospod Janša. Omenili ste izraz podpora. Če s tem mislite na to, da je po mojem mnenju treba razpravljati o idejah, kadar se te pojavijo, je ta podpora prav gotovo podana. Jaz sem za razpravo, sem za to, da razpravljamo o idejah, ki so bile že v javnosti povedane. Seveda pa je veliko prezgodaj za oceno, kaj od teh idej ima dovolj široko podporo in katere od teh idej so takšne, da je prav, da jih podpre tudi predsednik republike. To bomo morali opraviti še v razpravi, to selekcijo. Verjamem tudi, da politične stranke gledajo na vse te teme s stališča svoje narave, svoje narave kot politične stranke se opredeljujejo politično, opredeljujejo se glede na svoje politične poglede in programe in razumljivo je, da so stranke potem zelo hitre v definiranju svojega odnosa do raznih idej. Kot predsednik republike imam tu drugačno vlogo. Jaz sem odprt do idej, vendar pričakujem, da bomo o njih temeljito govorili in da se bo skozi tak pogovor potem izkristaliziralo tudi spoznanje, kaj zasluži nadaljnjo razpravo in kaj zasluži pot v spremenjeno besedilo ustave.

Suzana Lovec, POP TV:

Jaz imam še eno vprašanje na eno drugo temo. Namreč, vaša podoba se je pojavila sedaj v predvolilnem času na letaku Socialnih demokratov. Slišali smo, konkretnega soglasja, če prav razumem, vi niste dali za to. Pa me zanima, ali si lahko to razlagamo kot vašo podporo tej stranki v predvolilni kampanji in ali se vam zdi kakorkoli narobe, da so v bistvu vas dali na ta letak?

Predsednik dr. Danilo Türk:

Take razlage prav gotovo ne morete dati. Rad bi pojasnil, da jaz nisem bil konzultiran, torej z mano se nihče ni posvetoval o uporabi teh fotografij. Take prakse ne odobravam in bi rad tudi to priložnost izkoristil za svoj poziv strankam, da fotografij predsednika republike, ki so zelo lahko dostopne, veste, ker mojih fotografij je zelo veliko in se nahajajo tudi na različnih spletnih straneh in podobno, da skratka teh fotografij ne uporabljajo za volilne potrebe. Še kakšno vprašanje?

Denis Sarkič, Vest:

Zelo kratko vprašanje. Sicer je podobna tema, pa vendarle bolj široka. Gospod predsednik, zanima me, imeli ste že poziv za evropske volitve. Rekli ste, da želite tehtne argumente, tehtno razpravo v predvolilnem obdobju, da se morebiti Hrvaški odrečemo kot temi, ki bi nekako vodila. Pa vendarle, kako ste do sedaj zadovoljni z volilno kampanjo? Je ta preveč medla, ste sploh opazili, razen tega letaka, na katerem ste tudi vi, kakšno posebnost, ki bi naredila nek preboj pri nagovarjanju volivcev.

Predsednik dr. Danilo Türk:

Preboja nisem opazil. Ne bi pa rekel, da je ta kampanja pretirano medla. Vidim, da so kandidati pokazali veliko vneme pri svojem nastopanju, da so izkazali resnost mandata, ki ga pričakujejo od volivcev. Meni se zdi to dobro in tudi, da so v teh razpravah do zdaj prevladovale druge teme. Tako, da bi bilo napačno trditi, da bi ocenjeval to kampanjo bodisi kot medlo ali pa kot kakorkoli napačno usmerjeno. Rad pa bi rekel še to. Mislim, da ne bi bilo prav, da kot predsednik republike obširno ocenjujem predvolilno kampanjo. Tu se zavzemam predvsem za dobro udeležbo na volitvah, zavzemam se za argumentirano razpravo in za to, da bi našli v tej razpravi tudi povezavo med tistimi temami, ki so izrazito stvar pristojnosti Evropskega parlamenta, in tistimi, ki zadevajo položaj, kvaliteto življenja vsakega od nas. In takih je veliko. Naj še enkrat povem, zaščita potrošnikov, zaščita okolja, razna vprašanja te vrste in tudi vprašanja, ki zadevajo trgovino z zdravili in podobno, so vse vprašanja, ki življenjsko zadevajo človeka pri nas. Marsikaj od tega je v pristojnosti Evropskega parlamenta. Te pristojnosti se bodo še širile. Zaradi tega se mi zdi prav, da kampanja poskuša zajeti ta vprašanja, poskuša tudi pomagati, da volivci, volivke, vsi mi bolje razumemo, kaj bo parlament počel v prihodnje in kaj lahko od naših poslancev tam pričakujemo. Hvala lepa.