Pogovor za POP TV (24UR OB ENIH)
Ljubljana, 20.5.2010 | intervju
Vir: POP TV
Edi Pucer (voditelj): Predsednik države, Danilo Türk. Dober dan.
Predsednik republike Dr. Danilo Türk: Dober dan.
Edi Pucer: Najprej, še preden govoriva o arbitraži, bi vas vprašal, kakšno je vaše mnenje o študentskih demonstracijah, ki so prerasle v prave izgrede?
Dr. Danilo Türk: Te izgrede odločno obsojam. Nasilje je treba obsoditi brez sleherne rezerve in mislim, da morajo vsi, ki so za to odgovorni, tudi svoj del odgovornosti prevzeti. Ko to pravim, bi rad posebej poudaril, da imamo že nekaj časa v našem političnem prostoru kopičenje izjav, ki pomenijo hujskanje, od izjav, da je treba zaostrovati, do izjav, da je treba na trge in ulice, do konkretnih groženj, ki smo jih slišali, in jaz bi vse pozval, da se ta metoda, da se ta način preneha. Mi potrebujemo dialog za reševanje problemov, zato popolnoma jasno in nedvoumno poudarjam, dialog - da, nasilje - ne.
Edi Pucer: Gospod predsednik, vse bolj vroča postaja tudi referendumska kampanja. Tako politika kot tudi strokovna javnost sta na dveh popolnoma nasprotnih bregovih, kar vnaša precej zmede med volivci. Kako naj se torej državljani odločijo?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi rad rekel, da zaupam v razumnost, racionalnost odločanja naših državljank in državljanov. To se je doslej večkrat pokazalo, tudi na plebiscitu in tudi na volitvah se to izkazuje. Nadalje, kar zadeva razdeljenost, veste, med strokovnjaki za mednarodno pravo ni razdeljenosti. Mednarodnopravna stroka ugotavlja, da je ta sporazum dober in da je dober okvir, ki omogoča tudi pravično rešitev problema, tako, ki bo Sloveniji zagotovila uresničitev njenih nacionalnih interesov, se pravi mejo na stanju 25. junija 1991 in stik z odprtim morjem. To, kar zadeva strokovni del.
Seveda se oglaša veliko pravnikov, ki imajo bolj malo izkušenj z mednarodnim pravom ali mirnim reševanjem mednarodnih sporov, in to ustvarja nek privid strokovne razdeljenosti. Kar pa zadeva politično razdeljenost, je pa ta pričakovana, kajti pri nas imamo pluralistično urejeno družbo, pri nas imamo opozicijo, ki je izredno agresivna, in očitno opozicija ne želi, da bi ta sporazum bil sklenjen in jo vodijo, rekel bi, predvsem motivi opozicijskega strankarskega značaja. No, slišali bomo vse argumente in jaz zaupam, da bodo ljudje odločili razumno.
Edi Pucer: Vi torej močno podpirate sporazum. Pa nam glasovanje za arbitražni sporazum res stoprocentno zagotavlja izhod na odprto morje? Nasprotniki trdijo, da ne in da gre preprosto za preveliko tveganje?
Dr. Danilo Türk: Tveganje ni preveliko. Tveganje je tudi podano, če bi se sklepal dvostranski sporazum, kajti včasih so dvostranski sporazumi manj jasni od arbitražnih določb. V našem primeru pa ima Slovenija dobre argumente in lahko doseže to, kar je v njenem interesu, to je stik z odprtim morjem, kar tudi sam arbitražni sporazum predvideva. Arbitražni sporazum namreč nalaga arbitraži, da ta stik določi. Ne, da išče alternative, ampak preprosto določi stik z odprtim morjem. Skratka, ne vidim nobene podlage za ta strah. Moram pa reči, da sem presenečen, ko slišim, kako nekateri govorijo o izgubi statusa pomorske države. Take trditve so popolnoma neutemeljene. Slovenija je pomorska država, Slovenija bo pomorska država in z arbitražnim sporazumom, ki je predložen, bo Slovenija svoj status pomorske države utrdila in okrepila.
Edi Pucer: Še to bi vas vprašal, gospod predsednik, veliko ljudi se sprašuje, kaj se bo zgodilo, če sporazum na referendumu zavrnemo. Zagovorniki sporazuma pravijo, da bo to za Slovenijo najslabša možnost, nasprotniki pa, da je boljše, da ostane sedanje stanje in da lahko Hrvaško pravzaprav do vstopa v Evropsko unijo prisilimo v dvostranski sporazum?
Dr. Danilo Türk: Torej, sedanje stanje prav gotovo ni slabše od tistega, kar obeta, torej, sedanje stanje prav gotovo je slabše od tistega, kar obeta arbitražni sporazum. Z arbitražnim sporazumom lahko to stanje izboljšamo, prepričan sem, da ga bomo izboljšali, in verjamem, da je to, razumna, racionalna odločitev. Drugo vprašanje je to, ki ga postavljate: izsiljevanje. Z izsiljevanjem se takih problemov ne rešuje. In tudi niso rešeni z izsiljevanjem. Rekel bi, da je ta arbitražni sporazum nekako povzel dobre elemente iz preteklih poskusov, tudi ta stik z odprtim morjem je povzet iz sporazuma Drnovšek-Račan, tudi vse dosedanje napore ta sporazum nekako izraža v svojem pozitivnem duhu in v dikciji tega besedila in verjamem, da ni nobenega razloga, da bi verjeli, da je kakšna druga opcija boljša.
Seveda, če bi prišlo do zavrnitve sporazuma, bi bil to udarec kredibilnosti Slovenije, kajti Slovenija se je ne samo pogajala o tem sporazumu, ampak ga je tudi ratificirala in težko bi prepričali koga, da je taka zavrnitev razumna. In poleg tega, veste, ko je enkrat sporazum tu, potem bo zelo težko kakšno drugo opcijo uveljaviti namesto sporazuma. Če pa je kdo sposoben uveljavljati kakšno pogodbeno rešitev, pa to sporazum sam dopušča. Sporazum vsebuje določbo, ki omogoča da državi, če se zgodi čudež, sprejmeta tudi kakšno pogodbeno rešitev, medtem ko sporazum velja oziroma ko arbitraža teče.
Edi Pucer: Najlepša hvala gospod predsednik.
Dr. Danilo Türk: Prosim.